Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mojbozicek

GRM NOVO MESTO – CENTER BIOTEHNIKE IN TURIZMA
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
OBLIKOVNA IN TEHNICNA
NAVODILA ZA IZDELAVO
DIPLOMSKE NALOGE
Novo mesto, april 2011
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
1
NAPOTKI PRI PRIPRAVI DIPLOMSKE NALOGE
S temi navodili se podrobneje dolocajo zahteve, ki jih predvideva 21. clen Pravilnika o pripravi
diplomske naloge in diplomskem izpitu. Za doseganje opredeljenega namena diplomskih nalog iz
5. tocke pravilnika morajo biti le-te izdelane po spodaj opredeljenem postopku in ustrezati
dolocenim vsebinskim, strukturnim ter oblikovnim zahtevam. Namen navodil je poenotiti in
poenostaviti oblikovanje diplomske naloge.
OBSEG DIPLOMSKE NALOGE
Diplomska naloga obsega najmanj 25 strani besedila (od uvoda do sklepnih ugotovitev) in najvec
40 strani. Priloge se upoštevajo kot dodatek k tem stranem.
Vsebinski sklopi diplomske naloge:
• naslovna stran na ovitku diplomske naloge (platnica),
• notranja naslovna stran,
• izjava avtorja diplomske naloge,
• zahvala mentorjem in ostalim, ki so bili študentu v pomoc (ni obvezna),
• kazalo vsebine (navedemo tudi priloge), slik, tabel, in grafikonov,
• povzetek (vsebine naloge) v slovenskem jeziku in Kljucne besede (iz vsebine naloge) v
slovenskem jeziku - 1 stran,
• povzetek (vsebine naloge) v tujem jeziku in Kljucne besede (iz vsebine naloge) v tujem
jeziku – 1 stran,
• uvod, jedro, sklepne ugotovitve,
• literatura, viri,
• priloge,
• slovarcek slovenskih prevodov tujih izrazov (ni obvezen).
NASLOVNA STRAN NA OVITKU NALOGE (PLATNICA)
Diplomska naloga je v t. i. trdi vezavi zvezana v temno zeleno platno. Na platnicah je z zlatimi
crkami natisnjen tekst, kot kaže skica na naslednji strani. Platnica diplomske naloge vsebuje tisk
na hrbtnem delu ovitka. Vzorec hrbtnega naslova diplomske naloge je predstavljen v PRILOGI
št. 1 teh navodil.
Pred zagovorom, je v referat potrebno oddati 3 trdno vezane izvode. Pri t. i. mehki vezavi je
diplomska naloga vezana s spiralo, spredaj ima prozorno PVC platnico, zadaj pa je vstavljena
kartonska platnica. Ta vezava se uporablja pri tehnicnem pregledu, pred zagovorom pa je
potrebno v referat oddati tudi eno mehko vezano diplomo, ki je namenjena clanu komisije.
GRM NOVO MESTO – CENTER BIOTEHNIKE IN TURIZMA
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
DIPLOMSKA NALOGA
IME in PRIIMEK (avtorja)
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
Napis GRM NOVO MESTO – CENTER BIOTEHNIKE IN TURIZMA, VIŠJA STROKOVNA
ŠOLA ( velikosti 14 pt, krepko) naj bo 30 mm od zgornjega roba platnice, obvezno 20 mm pod
napisom, sledi grb šole (velikost 50 x 50 mm). 20 mm pod grbom se nahaja napis DIPLOMSKA
NALOGA (v velikosti 26 pt, krepko). Oba napisa in grb morata biti sredinsko poravnana, kot
kaže skica. Napis DIPLOMSKA NALOGA naj se nahaja na sredini platnice. Na dnu platnice
izpišite 20 mm nad spodnjim robom desno poravnano in z velikimi tiskanimi crkami IME IN
PRIIMEK avtorja v velikosti pisave 14 pt krepko. Za obliko platnice ponavadi poskrbi knjigovez,
ki diplomsko nalogo zveže v trdi vezavi. Za platnico vstavi tudi beli trši list, ki platnico locuje od
ostalih tehnicnih in vsebinskih strani diplomske naloge.
NOTRANJA NASLOVNA STRAN
Prva naslednja stran oz. notranja naslovna stran ima enako besedilo in razpored, kot je navedeno
za zunanjo stran (platnico), z dodatnim nazivom PROGRAMA IZOBRAŽEVANJA in
NASLOVOM teme pod besedilom diplomska naloga. Naslov teme je tisti uradni naslov naloge,
za katerega vam je študijska komisija izdala zadnji sklep. Prepovedano je samostojno prilagajanje
naslova teme diplomske naloge. Nato sledi prazna vrstica (velikost pisave 20) ter navedba imena
in priimka mentorja. Ce ima mentor naziv magister ali doktor pred imenom dodamo kratico
naziva, ce pa takega naziva mentor nima, navedemo samo njegovo ime in priimek. Celotno
vrstico sredinsko poravnamo.
Primer notranje naslovne strani kaže skica na naslednji strani.
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
4
(zgoraj v sredini, v prvi vrstici
30 mm pod robom,
Times New Roman, 14 pt, krepko)
GRM NOVO MESTO – CENTER BIOTEHNIKE IN TURIZMA
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
PROGRAM
(v sredini, Times New Roman, 26 pt, krepko)
DIPLOMSKA NALOGA
(1 vrstica razmika, 26 pt, krepko)
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE
(1 vrstica razmika, 20 pt, krepko, naziv predavatelja/ice se piše samo v primeru, da je predavatelj/ice doktor/ica ali
magister/ica, ostalih nazivov na pišemo)
Mentor/ica: dr./mag. Ime in Priimek
(spodaj, 20 mm nad robom, v zadnji vrstici strani,
Times New Roman, 14 pt, krepko)
Novo mesto, mesec leto IME in PRIIMEK
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
5
(kraj obvezno navedemo Novo mesto, mesec in leto izdelave)
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
3
OBLIKA DIPLOMSKE NALOGE
PISAVA:
- izbor crk – Times New Roman
- velikost crk - Font 12 (12 pt)
RAZMIK med vrsticami znaša: 1,2
OBVEZNA je obojestranska poravnava teksta
NIC v nalogi ni napisano krepko, ležece ali podcrtano, razen naslovi.
ROBOVI:
- zgornji 30 mm (do prve vrstice besedila)
- spodnji rob 20 mm (do oznake stani)
- levi rob 30 mm
- desni rob 20 mm
ŠTEVILCENJE STRANI
Naslovna in notranja naslovna stran nista oštevilceni, prav tako ne stran z izjavo avtorja.
Zacetne splošne strani številcimo z rimskimi številkami od I dalje (zahvala, vsa kazala, povzetek
v slovenskem in tujem jeziku).
Štetje strani z arabskimi številkami se zacne z UVODOM (1), zadnji oštevilceni strani pa sta
LITERATURA ter VIRI (npr.: 35).
PRILOGE številcimo s crkami, od A dalje. Prav tako s crkami številcimo SLOVARCEK
SLOVENSKIH PREVODOV TUJIH IZRAZOV, ki je zadnja številcna stran in jo oštevilcimo s
crko (Npr.: D).
Strani vedno oštevilcimo spodaj na sredini strani.
GLAVA IN NOGA
Diplomska naloga mora imeti oznaceno »glavo«, v kateri je izpisan sprotni naslov, kot ga vidite v
glavi teh navodil. Sprotni naslov ne sme biti izpisan na naslovni strani niti ne na notranji naslovni
strani. Sprotni naslov ima vedno dve vrstici, s crkami velikosti 10 pt, pod sprotnim naslovom pa
je obvezna tanka sklenjena crta, ki naj sega vzdolž celotne širine besedila. Sprotni naslov zajema
okrajšane informacije o avtorju (priimek ter zacetnica imena), naslov dela (Kot primer glej
sprotni naslov teh navodil).
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
4
IZJAVA AVTORJA DIPLOMSKE NALOGE
Izjava avtorja se oznaci kot naslov (velikost crk 14 krepko, velike crke). Študent jo napiše na
samostojnem listu za notranjo naslovno stranjo. Izjava avtorja ima predpisano tekstovno obliko,
kot je prikazano na spodnjem primeru. Naslov IZJAVA AVTORJA moramo napisati v prvi
vrstici strani v velikosti crk 14, krepko. Sledi prazna vrstica ter tekst v velikosti 12 in razmikom
med vrsticami 1,2. Tekst naj bo obojestransko poravnan. Izjavo študent lastnorocno podpiše. V
levem spodnjem delu lista študent navede kraj (vedno Novo mesto) in datum podpisa izjave.
Teksta v izjavi avtorja ne smemo spreminjati in moramo slediti obliki, ki je predstavljena v
primeru.
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
Primer:
IZJAVA AVTORJA
Študent Miha Novak, rojen 2. januarja 1965, izjavljam, da sem avtor te diplomske naloge, ki sem
jo napisal pod mentorstvom mag. Janeza Potokarja. (ali: Mojce Zupan, univ. dipl. inž.
kmetijstva.) Nalogo je lektoriral(a) gospod(a) Milena Novak, profesorica slovenskega jezika.
V Novem mestu, 1. januarja 2011
(navedemo datum zadnjega tiskanja) Podpis:
……..………..……………..
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
5
ZAHVALA
Študent lahko (ce želi) v nekaj stavkih napiše kratko zahvalo. Ta je lahko namenjena
mentorju/ici, staršem, prijateljem oz. vsem, ki bi jih študent rad omenil in so mu bili v pomoc pri
pisanju naloge ali v casu študija.
Naslov »ZAHVALA« mora biti napisan v prvi vrstici strani, z velikimi crkami, velikost pisave
14, krepko (kot ostali naslovi). Za naslovom je prazna vrstica. Tekst je velikosti 12 z razmakom
vrstice 1,2 in obojestransko poravnavo.
KAZALO
Pripraviti je potrebno ustrezno KAZALO, ki pove, na katerih straneh se posamezna poglavja
nahajajo. Naslov KAZALO VSEBINE (velikost 14, krepko, velike crke) se nahaja v prvi vrstici
lista in je levo poravnan. Za naslovom sledi prazna vrstica in nato vsebina kazala. Kazala si
sledijo v naslednjem vrstnem redu:
- KAZALO VSEBINE,
- KAZALO TABEL,
- KAZALO SLIK,
- KAZALO GRAFIKONOV.
Kazala imenujte tako, kot je izpisano zgoraj; kazalo vsebine, kazalo tabel,… Kazalo vsebine
mora biti na svoji strani, medtem ko si lahko ostala kazala (tabel, slik,… ) sledijo na isti strani
(listu). Kazala so med sabo locena s prazno vrstico. Naslovi vseh kazal so levo poravnani s
pisavo velikosti 14 krepko in zapisani z velikimi crkami.
Za oštevilcenje poglavij uporabljamo arabska števila od 1 dalje. Vsako poglavje ima lahko svoja
podpoglavja. Za oblikovanje vsebinskega dela KAZALA VSEBINE se zgledujte po spodnjem
primeru in za vsako raven poglavij uporabite oblikovanje, kot je navedeno v primeru.
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
6
Primer:
KAZALO VSEBINE
1 NASLOV …………(velike crke krepko 14 pt)
1.1 NASLOV ………….(velike crke, 14 pt)
1.1.1 Naslov ……………(male crke, krepko 14 pt)
1.1.2.1 Naslov……….(male crke, 14 pt)
1.1.2.1.1 Naslov (male crke, 12 pt)
PRILOGE …………(velike crke krepko 14 pt, ce imamo vsaj eno prilogo)
PRILOGA 1……….. (velikost crk 14 ne krepko, le ko imamo vec prilog)
PRILOGA 2……….. (velikost crk 14 ne krepko, le ko imamo vec prilog)
Naslovi Kazalo tabel, Kazalo slik, in Kazalo grafikonov (ce jih v nalogi imamo) naj bodo
napisani v velikosti 14 pt ter krepko z velikimi crkami, vsebina kazal pa je od naslova locena s
prazno vrstico in napisana v velikosti crk 12 pt in nekrepko.
Primer:
KAZALO TABEL
Tabela 1: Osnovni podatki o kmetiji………………………………………………………………5
Tabela 2: Kmetijska zemljišca v uporabi………………………………………………………...12
Tabela 3: Stalež živali na kmetiji………………………………………………………………...17
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
7
POVZETEK
Tu na kratko predstavimo vsebino naloge in koncne ugotovitve v slovenskem in tujem jeziku.
Povzetek naj obsega od 100 do najvec 150 besed. Pod povzetkom na isti strani napišemo do 5
kljucnih besed iz vsebine naloge. Po koncu teksta pustimo 1 prazno vrstico in napišemo naslov:
KLJUCNE BESEDE z velikimi tiskanimi crkami, 14 pt, krepko, leva poravnava. Sledi prazna
vrstica in navedba kljucnih besed druga pod drugo v alinejah, velikost pisave 12 nekrepko in
razmikom vrstice 1,2. Na naslednji strani napišemo še povzetek in kljucne besede v tujem jeziku
in stran prav tako oštevilcimo z rimsko številko. Povzetka ne umestimo na kazalo. Strani na
katerih sta napisana povzetka, pa oštevilcimo z rimskimi številkami.
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
8
BESEDILO
UVOD (14 pt, krepko) je prvi naslov poglavja, ki ga številcimo (1 UVOD). Prav tako je Uvodna
stran prva številcna stran (z arabskimi številkami). Uvod naj obsega eno ali najvec dve strani
besedila. V uvodu na kratko opišemo raziskovalni problem, motiv za raziskovanje, nacin in cilje
raziskave. Predstavimo tudi zgradbo diplomske naloge. Za uvodom sledijo poglavja, ki
predstavljajo vsebinsko jedro diplomske naloge.
NASLOVI POGLAVIJ
Prve vrstice novih odstavkov niso zamaknjene, pac pa odstavke med seboj locuje prazna vrstica.
Besedilo mora biti obojestransko poravnano. Med tekstom ne sme biti nepotrebnih praznih
vrstic ali polpraznih vrstic! Naslove od teksta vedno locimo z 1 prazno vrstico. Ce naslov
poglavja sega v 2 vrstici (kar sicer ni zaželeno, saj morajo biti naslovi kratki), potem tekst druge
vrstice poravnamo z zacetkom teksta v prvi vrstici in ne s številko poglavja. Vedno zagotovimo
tudi dovolj velik presledek med številko in tekstom v naslovu. Samih naslovov ne pušcamo na
isti strani, naslovu mora na isti strani slediti vsaj ena vrstica teksta, ce ne, ga prestavimo na
naslednjo stran.
Primer:
1 UVOD (primer naslova prve ravni)
Pregledujemo objave za leta 1999, 2000 in 2001. Ugotovimo, kako se povecuje stalež po
posameznih letih.
2 NAVEDBA VIROV
V besedilu diplomske naloge študent glavne ugotovitve drugih avtorjev smiselno povzema in jih
ne prepisuje, kot da bi bile njegove. Študent opozori, iz katerega dela so misli povzete in kdo je
avtor ter to navede kot na primer (Tajnikar, 1992, str. 32). V primeru, da gre za navedbo drugega
dela istega avtorja, ki je bilo izdano istega leta, navajamo takole: (Tajnikar, 1992 a, str. 41).
Ce študent navaja misel iz publikacije, ki ni avtorsko delo, npr. iz Uradnega lista, navaja v
oklepaju v besedilu naslov in leto, na primer (Zakon o kmetijstvu, 2000). Ce kandidat misel
navede dobesedno, jo mora navesti pod narekovajem. Izogibajte se daljšim navedbam, kjer raje
povzemite misel smiselno s svojimi besedami.
Druge opombe, ki se ne nanašajo na citiranje, navajamo pod crto in jih oštevilcimo zaporedno.
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
9
V locenih poglavjih ob koncu (LITERATURA IN VIRI) oblikujemo seznam, kjer navedemo vse
tiste publikacije, ki smo jih v nalogi uporabili. Glede navedbe literature in virov glej poglavji
Literatura in Viri v nadaljevanju teh navodil.
Med zelo pomembne anatomske posebnosti goveda sodijo:
• mocne celjusti z znacilnim zobovjem,
• obsežen prebavni kanal z zelo velikim vampom,
• veliko obsežno telo, ki porabi obilne kolicine hrane (Fercej, 1988, str. 45).
(kar pomeni: misli so povzete iz strani 45, iz dela, katerega
avtor je Fercej, delo je izdano leta 1988)
Ce smo tekst povzeli iz literature (knjige), moramo navedbo avtorja zapisati ob koncu povzetka,
kot kaže zgornji primer. Enako storimo tudi, ce smo povzeli tabelo, sliko ali grafikon, le da takrat
navedbo napišemo pod tabelo (glej poglavje tabele, slike, grafi v nadaljevanju navodil). Ce
povzemamo iz dveh strani potem moramo navesti obe strani, torej npr. 45, 46, ce pa povzemamo
ugotovitve avtorjev iz vec strani nekega dela, potem strani locimo z vezajem, torej: 45–48. Ce pa
si strani niso v sosledju, potem vir navedemo veckrat, glede na to, iz katere strani smo kaj
povzeli.
2.1 SESTAVA KRME (primer naslova druge ravni)
Sestava krme ni ustaljena, ampak se precej razlikuje od vrste do vrste pa tudi nacina priprave.
Kemijsko so v celicni vsebini zajete: beljakovine, mašcobe, škrob, sladkorji in mineralne snovi,
vitamini, v strukturnem delu pa hemiceluloza, celuloza in lignin.
2.1.1 Strukturni ogljikovi hidrati (primer naslova tretje ravni)
Obicajno za oceno vsebnosti strukturnih ogljikovih hidratov uporabljamo kar vsebnost celicnih
sten, ki jih kemijsko dolocimo kot vlaknasti ostanek, netopen v nevtralnem detergentu (NDF).
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
10
7 SKLEPNE UGOTOVITVE
So zadnje poglavje, ki ga oštevilcimo in ga ne smemo nasloviti drugace (Npr.: 7 SKLEPNE
UGOTOVITVE). Napisane morajo biti na novem listu, s tem da na prejšnji strani ne sme biti
veliko praznega prostora. V tem poglavju na eni ali dveh straneh povzamemo vse napisano v
diplomski nalogi, od motiva za raziskavo, hipoteze in zastavljenih ciljev preko interpretacije
študije in rezultatov študije. Dodamo svoje misli o uporabnosti dognanj in nacrte za nadaljnje
delo.
TABELE, SLIKE, GRAFIKONI
Tabele morajo biti uvršcene na ustreznem mestu besedila. Napisane naj bodo na eni strani in ne
razdeljene na dveh straneh, razen v primeru, da so daljše od ene strani. Ce je preglednica daljša
od ene strani, na koncu prve preglednice desno spodaj napišemo »se nadaljuje«, na naslednjo
stran levo zgoraj pa »nadaljevanje«.
Ce so tabele na listu pred ali za tekstom v katerih jih opisujemo, se v besedilu nanje sklicujemo
takole: (glej Tab. 3, na str. 32). ali (glej Priloga 1, na str. A). Vsaka tabela mora imeti zaporedno
številko in jasen naslov ter primerno velikost glede na podatke, podane v njej. Naslov tabele
oznacimo s pisavo pt 12, krepko. Pri razlagi znacilnosti, ki jih vsebuje tabela, ne navajamo
ponovno številk iz tabele, ampak se nanje le sklicujemo. Vse tabele v diplomski nalogi naj imajo
enotno formo oblikovanja.
Vir: Vir pod tabelo navedemo na enak nacin, kot med tekstom, odvisno od tega, ali publikacija
spada med literaturo ali med vir (glej poglavji LITERATURA IN VIRI v nadaljevanju). S
krepkim tiskom napišemo le besedo vir. Avtorja vira, letnico izdaje in stran, na kateri smo našli
podatek, pa pišemo brez krepke pisave. V nadaljevanju predstavljamo nekaj primerov navedbe
virov pod tabelo. Obenem naj vam skica tabele služi tudi kot prikaz za tehnicno oblikovanje
tabel.
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
11
Primer tabele:
Tabela 1: Dinamika vlaganj po delih in mesecih
VRSTA DEL CAS
Rušitvena dela December 2006
Zemeljska dela December 2006
Betonska dela December 2006
Zidarska dela Marec 2007
Tesarska dela December 2006
Fasadna dela Avgust 2007
Kanalizacija Marec 2007
Krovska dela Maj 2007
Kleparska dela Maj 2007
Keramicna dela Avgust 2007
Mizarska dela Avgust 2007
Pleskarska dela Avgust 2007
Elektroinštalacijska dela Julij 2006
Vodovod in centralna inštalacija Maj 2007
Oprema za skladišcenje in pripravo vina za trg Avgust - September 2007
Vir: Lastni izracun, 2010. (ce sami naredimo izracun ali primerjavo)
Oz. Vir: (Fercej, 1988, str. 45). (ce je vir knjiga, ki jo navedemo v seznam literature)
oz. Vir: Sušenje sadja, 1997, str. 35. (ce je publikacija navedena v poglavju viri in ne spada med
literaturo)
oz. Vir: Razvojni center Novo mesto, 2008 (ko publikacija nima ne avtorja ne naslova, ne
oštevilcenih strani – kar je pogost pojav pri zloženkah, znan pa je izdajatelj in letnica izdaje,
takšna publikacija ravno tako spada v seznam virov)
oz. Vir: http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1624#, 24.9.2009. (za primer, kadar
podatke najdemo na svetovnem spletu)
(Smiselno locimo glavo tabele od podatkov z dvojno crto, velikost pisave v tabelah je Times new roman 12 pt,
pomembnejši podatki, kot je npr. seštevek na koncu, so lahko poudarjeni, dolocene podatke od ostalih lahko locimo
tudi s sredinsko ali desno poravnavo. V prvo vrstico pod tabelo napišemo vir, sledi prazna vrstica in nadaljevanje
teksta).
Enako navajamo, kadar iz razlicnih virov povzamemo sliko ali grafikon!
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
12
Primer slike:
Slika 1: Vinska klet za arhivska vina
Vir: Lastni arhiv/vir, 2010.
Tako kot pri tabelah mora biti naslov nad sliko, pod sliko pa mora biti naveden vir podatkov,
enako velja za grafikone.
Simbolicne oznake v tabelah, skicah ali grafikonih morajo imeti legendo, ki bralcu pomaga
razbrati namen prikaza. Okrajšave besed naj bodo smiselne.
LITERATURA
Naslova LITERATURA in VIRI sta napisana tako kot vsi ostali glavni naslovi v velikosti 14 pt
krepko z velikimi crkami, vendar brez zaporedne številke poglavja spredaj.
Obicajno dobi študent v pogovoru z mentorjem dolocena napotila na temeljno literaturo za
pripravo dispozicije. Koristno je, da kandidat še sam dopolni seznam ustrezne literature
uporabljene v diplomski nalogi, saj s tem poveca teoreticno težo naloge. V seznam literature
uvrstimo tudi diplomska, specialisticna, magistrska in doktorska dela. Pod naslovom Literatura
razumemo vsa tista domaca in tuja knjižna dela, razprave in clanke iz zbornikov in strokovnih
revij, ki so izšli kot javno dostopna dela in jih kandidat smiselno uporablja in navaja v besedilu.
To pomeni, da mora biti delo, ki je uvršceno v seznam »Literature«, omenjeno v besedilu naloge.
V seznamu »Literature« napišemo skupno število strani (volumen), ki jih ima knjižno delo in ne
strani, na kateri smo našli gradivo (to storimo le med besedilom naloge, ko opozorimo, na kateri
strani literature smo tekst, tabelo ali sliko našli). Primeri, navedeni spodaj, so študentu v pomoc
pri oblikovanju seznama »Literatura« (študent upošteva tudi vsa locila (. , : ), vse presledke in
besedni vrstni red). Seznam literature oblikujemo tako, da naslov LITERATURA napišemo z
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
13
velikimi crkami, krepko, velikosti 14, sledi prazna vrstica in potem oštevilcene navedbe virov,
velikost pisave spodaj. Vire navedemo na nacin, ki je za našo literaturo najbolj uporaben, glej
primere spodaj.
Primeri navajanja literature:
1. Pirc Alojz: Sušenje sadja. Ljubljana: Kmecki glas, 1990. 49 str.
2. Kogoj-Osvald Marinka, Osvald Jože: Integrirano pridelovanje zelenjave. Ljubljana:
Kmecki glas, 2003. 295 str.
3. Cunder Tomaž et al.: Slovensko kmetijstvo in evropska unija. Ljubljana: Kmecki glas,
1997. 439 str. (ce ima delo vec kot tri avtorje, navedemo prvega in dodamo okrajšavo et.al.)
4. Cerne Mihaela: Slovenska genska banka vrtnin. Sodobno kmetijstvo, Ljubljana, 32(1999),
1, str. 36-39. (avtorski prispevek - clanek v reviji Sodobno kmetijstvo št. 1, letnik 32, ki je bil objavljen
na straneh od 36 do 39) Avtorski prispevek je uvršcen med literaturo, ker ga najdemo v sistemu »cobiss«.
5. Lah Damjana: Delovno mesto, ki sem si ga sama ustvarila. Diplomska naloga. Novo
mesto: Kmetijska šola Grm Novo mesto, Višja strokovna šola, 2005. 37 str.
6. Slovenski vrtnarski posvet. Zbornik referatov. Kako do zdrave hrane in okolja?. Novo
mesto: Kmetijsko gozdarski zavod, KZ Krka, Kmetijska šola Grm, 2005. 368 str.
Za priimkom in pred imenom avtorja ne pišemo vejice. Pri priimku in imenu avtorja ne navajamo
akademskih titul, npr. mag., dr. itd. Avtorji naj bodo urejeni po abecednem vrstnem redu
priimkov. Izogibajmo se stare oz. zastarele literature, uporabljene zadeve naj ne bodo starejše od
10 let, razen izjemoma.
VIRI
Pod vire uvršcamo statisticne publikacije, interna gradiva, slovarje in druga gradiva, ki niso javno
dostopna. V seznamu Viri napišemo skupno število strani (volumen), ki jih ima vir in ne stran, na
kateri smo našli gradivo (to storimo le med besedilom naloge, ko opozorimo, na kateri strani vira
smo tekst našli). Primeri navedeni spodaj, so študentu v pomoc pri oblikovanju seznama Viri
(študent upošteva tudi vsa locila (. , : ), vse presledke in besedni vrstni red). Poglavje Viri
oblikujemo enako kot literaturo, le navedba se razlikujejo. Vire navedemo na za naš primer
najboljši nacin. Možni nacini so predstavljeni na naslednji strani.
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
14
Primeri navajanja virov:
1. Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/2000).
2. Carinski zakon (Uradni list RS, št. 1/95).
3. Bilten Banke Slovenije. Ljubljana: Banka Slovenije, 3(1994), 1, 62 str. (…iz zbornika št. 1, z
naslovom Bilten Banke Slovenije, letnik 3, ki ga je na 62. straneh, leta 1994 v Ljubljani izdala Banka Slovenije).
4. Dolnicar Peter: Pravilno gnojenje krompirja. Kmetovalec, Slovenj Gradec, 64(1996), 3,
str. 7-8. (primer, ko ima clanek iz strokovne revije znanega avtorja)
(Enako storimo, ko je clanek objavljen v dnevnem casopisju, primer št. 5.)
5. Luzar Martin: Slovensko vinsko mizo smo popljuvali. Dolenjski list, Novo mesto, 12(22.
marec 2001), str. 18. (clanek iz tednika Dolenjski list št. 12, z dne 22. .marec 2001, ki je bil objavljen
na strani 1 Cool

6. Interna gradiva Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2010.
7. Neposredna placila. Navodila za izpolnjevanje obrazcev. Agencija Republike Slovenije za
kmetijske trge in razvoj podeželja, 2004.
8. Priporocilo za gnojenje paprike. Natancno kmetovanje. Ljubljana: Zeleni hit, 2004. str.
12.
9. Zapiski predavanj iz predmeta Ekonomika in menedžment podjetij, 2002.
10. Ustni vir: Košak Jože, december 2009. (napišemo, ko gre npr. za pripovedovanje o nekem dogodku ali o
zgodovini)
11. Vidmar Igor: Vse dobimo nazaj v kozarcu in na krožniku. (URL:
http://www.dolenjskilist.si/2008/04/22/3065/fokus/aktualno/vse_dobimo_nazaj_v_kozarc
u_in_na_krozniku), 10.11.2010. (primer, ko gre za vir iz interneta in je poznan avtor ter naslov clanka/vira).
12. Internet Explorer. (URL: http://www.mkgp.gov.si/), Microsoft, 12.1.1998. (vir z interneta,
avtor pa ni objavljen/znan).
Podnaslovov obicajno ne navajamo. Upoštevamo jih le, ce z njimi bolj natancno popišemo neko
delo. Tudi seznam virov uredimo po abecedi. Izogibajmo se uporabi neaktualnih virov.
Uporabljeni viri naj ne bodo starejši od 5-ih let, razen izjemoma.
Pomoc pri razvršcanju del v literaturo ali vire je lahko : http://www.cobiss.si/, /COBISS/OPAC
katalogi in baze podatkov/.
PRILOGE
Mentor naj presodi umestnost, obseg in obliko priloge, ki služi za natancnejšo razlago, nazorno
predstavitev ali utemeljitev podrobnosti iz glavnega besedila, od koder se na priloge sklicujemo.
Poglavje PRILOGE sodijo za poglavji LITERATURA IN VIRI in ga oznacimo kot naslov (14
pt, krepko, velike crke), brez številke poglavja. V kolikor imamo priloge, jih ustrezno umestimo v
kazalo vsebine. Prva stran, na kateri se priloge zacnejo, se številci s crko A, druga stran z B,… Ce
je prilog vec, jih naslavljamo s PRILOGA 1, PRILOGA 2 (naslov 2 ravni, le da ni številcen)
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
15
Med priloge spada npr: anketni vprašalnik, morebitne dodatne fotografije, razlicni tehnicni
podatki ali specifikacije, kopije uradne dokumentacije, kopije razlicnih graficnih prikazov, iz
katerih so bili crpani podatki za pisanje naloge, niso pa sestavni deli naloge, ipd. Primer
oblikovanja prilog:
PRILOGE (14 pt, krepko, velike crke)
(prazna vrstica)
PRILOGA 1: Anketni vprašalnik (pisava 14 pt, PRILOGA 1 z velikimi crkami)
Ce imamo prilog vec, jih navedemo v kazalu vsebine, ce pa je priloga samo ena, v kazalu
navedemo samo naslov, torej PRILOGE in oštevilcimo s crko A.
SLOVARCEK
Diplomska naloga naj vsebuje SLOVARCEK SLOVENSKIH PREVODOV TUJIH
IZRAZOV, ki so bili uporabljeni v besedilu. Slovarcek se nahaja cisto na koncu diplomske
naloge. Ce imamo v nalogi priloge, s slovarckom nadaljujemo številcenje strani v obliki crke
(npr. C, E,…), ce prilog ni, je stran, na kateri je slovarcek, oštevilcena s crko A. Slovarcek
oblikujemo tako, kot je predstavljeno spodaj.
SLOVARCEK TUJIH IZRAZOV (pisava 14 pt, velike crke, krepko)
(1 prazna vrstica)
DEGRADACIJA (pisava 12 pt, velike crke) – unicenje okolja (pisava 12pt, male crke)
CIRKULACIJA – kroženje
Razmik vrstic 1,2.
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
16
ŠE NEKAJ TEHNICNIH NAVODIL IN OPOZORIL PRI IZDELAVI DIPLOMSKE
NALOGE:
• Pravocasno prijavite temo diplomske naloge. To storite z obrazcem VSŠ-DIP-1, ki mu priložite
dispozicijo diplomske naloge (napisana mora biti po navodilih za izdelavo dispozicije),
• natancno preberite Pravilnik o diplomiranju ter Oblikovna in tehnicna navodila za pisanje diplomske
naloge,
• uporabite pisavo Times New Roman,
• razmik med vrsticami upoštevajte 1,2,
• sprotni naslov (glava) v velikosti pt 10,
• številcenje strani: spodaj v sredini,
• stran, na kateri se nahaja zahvala, vsa kazala in povzetek številcimo z rimskimi številkami,
• izjavo avtorja vstavimo na samostojni list, za notranjo naslovno stranjo in je ne oštevilcimo,
• izjave avtorja ne pozabimo lastnorocno podpisati,
• uvod je prva številcna stran (z arabskimi številkami), literatura/viri pa zadnja,
• sklepne ugotovitve so zadnji naslov, ki ga številcimo z zaporedno številko naslova,
• literatura, viri, priloge in slovarcek navedemo v obliki naslova, brez zaporedne številke naslova,
• stran, na kateri se nahaja priloga, je dodana za viri in je oštevilcena od A dalje,
• tekst naj tece od uvoda do vkljucno sklepa brez nepotrebnih polpraznih strani,
• obvezna je obojestranska poravnava teksta,
• pred oddajo v tehnicni pregled mora biti naloga s strani mentorja vsebinsko pregledana in ustrezna,
kar študent izkaže z obrazcem VSŠ-DIP-2,
• pred oddajo v tehnicni pregled mora biti naloga tudi lektorirana, kar študent izkaže z obrazcem VSŠ-
DIP-3,
• pred oddajo v tehnicni pregled mora biti povzetek naloge preveden v tuji jezik, kar študent izkaže z
obrazcem VSŠ-DIP-3a,
• tekst natisnemo - v crni barvi; vse slike in grafikone pa natisnemo v barvah - laserska tehnika,
• razmnoževanje – enostransko / hrbtna stran lista naj bo prazna,
• pred oddajo diplomske naloge v vezavo je obvezen tehnicni pregled diplomske naloge,
• vezava : v trdo zeleno platno, zlate crke, pisava Times New Roman; 3 vezani izvodi: 1 izvod za
mentorja, 1 izvod za knjižnico in 1 izvod za študenta. V kolikor ima študent uradno dolocenega
somentorja, mora tudi zanj priskrbeti 1 v trdo platno vezan izvod,
• v mehko vezavo s spiralo vežemo 1 izvod, ki ga dobi clan komisije pri zagovoru,
• pred oddajo v referatu preverite, ali so vsi vezani izvodi tehnicno brezhibni,
• ob prijavi na zagovor, poleg vezanih izvodov diplome oddamo tudi diplomsko nalogo v elektronski
obliki (CD - tanka izvedba!), ki ga obvezno podpišemo,
• ob prijavi na zagovor v referat oddamo tudi vse potrebne obrazce (VSŠ-DIP-2, VSŠ-DIP-3, VSŠ-DIP-
3a, VSŠ-DIP-4, VSŠ-DIP-5, VSŠ-DIP-6, VSŠ-DIP-7, OBRAZEC ZA STATISTIKO (dobite v
referatu) in indeks.
Študent mora oddati diplomsko nalogo v predpisani obliki in številu izvodov skupaj z vso pravilno
izpolnjeno dokumentacijo najkasneje do 15. dne v mesecu, ce želi pristopiti k zagovoru v naslednjem
mesecu. Termini zagovorov diplomskih nalog se usklajujejo s študijskim koledarjem (21. clen Pravilnika
o diplomiranju).
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
17
PRILOGA 1: Vzorec hrbtnega naslova diplomske naloge (velikost crk 12), pisava ARIEL
(zaradi citljivosti tiska)
Ce je naslov diplomske naloge zelo dolg, ga ustrezno okrajšamo s tremi pikami.
Za hrbtni del poskrbi knjigovez.
GRM NOVO MESTO – CENTER
BIOTEHNIKE IN TURIZMA
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
»LOGO ŠOLE«
DIPLOMSKA NALOGA
IME in PRIIMEK
PRIIMEK, Ime: NASLOV DIPLOMSKEGA DELA (velikost pisave 12)
zadnja stran
hrbet
prva stran

mojbozicek

Pomoč pri pisanju diplomske, magistrske naloge. Tehnično oblikovanje diplomske naloge, magistrske naloge.

MojSTUDIJ.com - ŠTUDENTJE, DIPLOMANTI, PODJETNIKI, STARŠI-POZOR!!

Spletna stran www.MojSTUDIJ.com nudi pomoč rednim in izrednim študentom pri dokončanju študijskih obveznosti, prav tako pa nudi ugodno VEZAVO, KOPIRANJE in POMOČ (npr. pri seminarski-seminarska, diplomi-diplomska ali magistrski nalogi-magistrska naloga).

* Ali ste že zaključili z vsemi študijskimi obveznostmi?
* Ali imate le preprosto težave pri posameznem izpitu/predmetu?
* Ali zgolj potrebujete vrhunsko lekturo Vašega teksta?
* Morda le pomoč pri oblikovanju ali pri pripravi prezentacije?
* Ali Vam manjka le še zaključno diplomska naloga (ugodna vezava)?
* Ali zaradi predolgih delavnikov preprosto ne najdete časa za pripravo sklepnega študijskega dejanja-diplome?
* In ob vsem tem Vas še preganja čas, ker imate obilo obveznosti doma ali na delovnem mestu?

Ne skrbite, imamo rešitev!

MojSTUDIJ.com - Vrhunska pomoč in svetovanje pri študiju !!

Kontakt:

info@mojstudij.com
http://www.mojstudij.com

mojbozicek

NAVODILA ZA PRIPRAVO RAZISKOVALNIH NALOG/
INOVACIJSKIH PREDLOGOV
V PROJEKTU MLADI ZA NAPREDEK MARIBORA
Maribor, september 2011
2
Kazalo
1. UVOD .............................................................................................................................................. 3
2. OBLIKOVANJE PISNEGA IZDELKA RAZISKOVALNE NALOGE/ INOVACIJSKEGA PREDLOGA .............. 3
3. SESTAVA RAZISKOVALNE NALOGE/ INOVACIJSKEGA PREDLOGA ................................................... 5
3.1 Splošni del raziskovalne naloge/ inovacijskega predloga ........................................................ 5
3.2 Vsebinski del raziskovalne naloge/ inovacijskega predloga .................................................... 5
4. ZAGOVOR (JAVNA PREDSTAVITEV) RAZISKOVALNE NALOGE/ INOVACIJSKEGA PREDLOGA .......... 6
3
1. UVOD
Navodila za pripravo raziskovalnih nalog/ inovacijskih predlogov (v nadaljevanju RN/IP) so
namenjena vam mladim raziskovalcem, ki ste se odločili sodelovati v gibanju Mladi za
napredek Maribora. Upamo, da vam bodo navodila pri vašem delu v pomoč.
Definicija raziskovalne naloge (RN):
»Raziskovalna naloga« je pojem, ki se navezuje na raziskovanje. Njegova opredelitev je
»iskanje novih spoznanj«, ki so po vsebini ali po metodi nova (izvirna) vsaj za
avtorja/ico/je/ice. V raziskovalni nalogi avtorji torej poskušajo pridobiti in izraziti za njih
nova spoznanja in pri tem uporabiti metode, kot so laboratorijski ali drugi poskusi,
proučevanje pisnih virov, pogovori z izkušenimi ljudmi, drugimi poznavalci raziskovalne
tehnike ipd. (dr. dr. Matjaž Mulej)
Definicija inovacijskega predloga (IP):
»Inovacijski predlog« je pojem, ki izhaja iz pojma »inovacija«. Njena opredelitev se glasi:
inovacija je vsaka v praktični uporabi dokazano koristna novost. Inovacijski predlog torej
pomeni zamisel, kako bi se karkoli (izdelek, postopek proizvodnega ali katerega koli dela,
metode dela, sodelovanja, vodenja, poučevanja) spremenilo na bolje, bodisi korenito,
bodisi malce. Seveda gre za predlog, zamisel, ne za inovacijo (ki je že v praksi). (dr. dr.
Matjaž Mulej)
Ta navodila so sestavljena iz treh delov: oblikovanje pisnega izdelka RN/IP, sestava RN/IP,
zagovor RN/IP.
2. OBLIKOVANJE PISNEGA IZDELKA RAZISKOVALNE NALOGE/ INOVACIJSKEGA PREDLOGA
Raziskovalna naloga/ inovacijski predlog naj bo opremljen z naslovnico, predstavljena v
dveh delih (splošni del in vsebinski del), in speta v ovitku (spiralna vezava ipd.). Napisana
mora biti v slovenskem jeziku (izjema so naloge na področju tujih jezikov in
interdisciplinarnem področju) in jezikovno pravilno. Avtorji in mentorji so odgovorni za
jezikovno pravilnost RN/IP. RN/IP, oddani na področju tujih jezikov, smejo obravnavati le
področje jezikoslovja ali književnosti, RN/IP oddani na interdisciplinarnem področju, pa lahko
tudi druga raziskovalna področja, pri čemer uporaba tujega jezika pomeni aplikativno
raziskavo. Raziskovalno nalogo/ inovacijski predlog je potrebno na vseh raziskovalnih
področjih oddati v enem izvodu, razen na interdisciplinarnem področju, na katerem je
potrebno RN/IP oddati v toliko izvodih, na kolikor raziskovalnih področij RN posega.
Ker so vse RN/IP v ocenjevanje oddane šifrirane, je ob pripravi RN/IP potrebno upoštevati
kriterij anonimnosti. V nobenem delu naloge (naslovnica, posamezne strani ali drugi deli
izdelka) ne smejo biti navedeni naziv, oznaka šole in drugi identifikacijski podatki o šoli,
avtorjih, mentorjih RN/IP.
4
Pri pisanju uporabljamo velikost papirja A4 format (210 x 297 mm), bel papir in črne črke.
Velikost črk naj bo 12, razmik med vrsticami ena in pol. Besedilo naj bo obojestransko
poravnano. RN/ IP tiskamo enostransko. Robovi naj bodo široki vsaj 2,5 cm do 3 cm na
vsaki strani, zgoraj in spodaj pa 3 cm.
Številčenje strani mora biti zaporedno, z arabskimi številkami in sicer spodaj desno.
RN/IP je razdeljen na poglavja in podpoglavja; označujemo jih dekadno z arabskimi
številkami, ločenimi s piko. Naslov glavnega poglavja pišemo z velikimi črkami in krepko.
Naslov podpoglavja pišemo z malimi črkami in krepko.
Opombe uporabljamo za vsebinska pojasnila. Namenjena so dodatni utemeljitvi,
osvetlitvi problema, pojasnilom, ki ne sodijo v sam tekst. Na opombo opozorimo na
koncu stavka. Pišemo jih pod črto, opombe so oštevilčene. Priporočamo manjšo pisavo.
Navajanje: navajanje pomeni dobesedno navedeno oz. prepisano besedilo iz tujega
besedila. Obvezne so navedbe drugih avtorjev in ustrezno navajanje tudi takrat, ko gre za
povzemanje misli in ne dobesedno navajanje. Citat umestimo v narekovaje. Za narekovaji
v okroglem oklepaju navedemo priimek avtorja citata, letnico izdaje publikacije in stran
(primer: (Žiger, 2011, str. 5)).
Obseg naloge: Besedilo vsebinskega dela raziskovalne naloge naj za osnovnošolce obsega
20 do 30 tisoč znakov in za srednje šole 40 do 60 tisoč znakov. Pri inovacijskem predlogu
naj vsebinski del za osnovnošolce obsega do 10 tisoč znakov in za srednješolce do 20
tisoč znakov. Priloge niso del vsebinskega dela besedila.
Naslove tabel, preglednic in grafikonov pišemo zgoraj (nad tabelo, preglednico,
grafikonom). Naslove slik (med katere štejemo karte, risbe, diagrame, skratka vso
grafiko) pišemo pod slike. Vsaka slika, tabela, graf mora biti označena in oštevilčena, sledi
naslov slike in v okroglem oklepaju obvezno vir.
Naslovnica ni oštevilčena. Na zgornjem robu v sredini naj bo oznaka Mladi za napredek
Maribora 2012 (oz. ustrezna letnica) in pod njo 29. srečanje (oz. ustrezno). Na sredini naj
bo naslov naloge, pod njim je navedeno raziskovalno področje in pod njim ustrezno
raziskovalna naloga oz. inovacijski predlog. Na spodnjem robu datum (kraj, mesec in
leto). Sredina naslovnice (pod naslovom) naj bo prazna. To je prostor namenjen nalepki z
identifikacijskimi podatki (vzorec naslovnice v Prilogi 1). Imen avtorjev in mentorjev NI.
Identifikacijski podatki morajo biti izpisani na posebni nalepki (velikost 105 x 70 mm) v
dveh izvodih in sicer:
- ime mentorja/ice oz. mentorjev/ic po abecedi (zgoraj levo);
- imena avtorja/ice oz. avtorjev/ic po abecedi (zgoraj desno);
- ime (in znak) šole (spodaj sredina).
Nalepke morajo biti priložene (ne prilepljene) nalogi, izpisane morajo biti na pisalni
stroj ali računalnik. Na hrbtni strani nalepke mora biti napisan naslov naloge.
5
3. SESTAVA RAZISKOVALNE NALOGE/ INOVACIJSKEGA PREDLOGA
Raziskovalna naloga/ inovacijski predlog je sestavljen iz splošnega in vsebinskega dela.
3.1 Splošni del raziskovalne naloge/ inovacijskega predloga
V splošnem delu so vključena poglavja, potrebna zaradi boljše preglednosti:
- prva stran vsebuje enake podatke kot naslovnica (še vedno velja kriterij anonimnosti)
- sledi kazalo celotne vsebine RN/ IP. Vključimo tudi kazalo slik, grafov, preglednic. To
velja še posebej, kadar je slik, grafov, preglednic veliko.
- povzetek: naj obsega 700 do 1000 znakov. Povzetek je razširjen izvleček, kjer
opišemo osnovni namen raziskave/predloga, navedemo metode, teze, rezultate in
ugotovitve. Pri RN/IP, napisanih v tujem jeziku, naj bo povzetek napisan tudi v
slovenskem jeziku in ob navedenem povzetku (700 – 1000 znakov) dodan še širši
povzetek, prav tako v slovenskem jeziku, v obsegu 3000 do 4000 znakov.
- zahvala: zahvalimo se mentorju in ostalim zunanjim sodelavcem. Vendar zaradi
kriterija anonimnosti zahvala ne sme vsebovati imen.
3.2 Vsebinski del raziskovalne naloge/ inovacijskega predloga
Vsebinski del RN/IP vsebuje naslednje elemente:
Uvod: v uvodu zapišemo namen oziroma cilj, ki so si ga avtorji/ice zastavili,
predpostavke (hipoteze) raziskave ter predvidena nova spoznanja ter predstavimo
teoretično ozadje problema in rezultate dosedanjih raziskav s tega področja. Pri
inovacijskem predlogu je potrebno opredeliti problem (v čem je težava, ki daje
pobudo, da avtor/ji razvijajo inovacijski predlog) in kaj je predvidena nova korist.
V glavnem delu naloge mora poleg vsebine biti predstavljena
metodologija dela: v tem poglavju razložimo, kakšnih postopkov smo se poslužili in
kakšna sredstva ali materiale smo za to uporabili (proučevanje pisnih virov,
anketiranje, terensko delo, eksperiment, metoda primerjave ipd.); eksperimentalni
del (če je uporabljena eksperimentalna metoda) ali terenska raziskava naj bo
sklenjena s prikazom dobljenih rezultatov in njihovo obravnavo. Pri inovacijskem
predlogu je potrebno podrobno opisati postopek, po katerem avtor/ji razvijajo
inovacijski predlog.
6
rezultati: ta del vsebuje zbrane rezultate raziskav, opazovanj, meritev. Rezultate
lahko prikažemo na različne načine: s tabelami, preglednicami, grafi, … . Izberemo le
najpomembnejše (ostale vključimo med priloge). Pri inovacijskem predlogu opišemo
izdelan model – inovacijski predlog.
razprava, interpretacija rezultatov: v razpravi lastne podatke primerjamo z izsledki
drugih. Rezultate analiziramo, razložimo iščemo povezave. Opišemo pomen dobljenih
rezultatov. Ovrednotimo tudi delovne hipoteze. Razprava je najbolj znanstveni del
raziskave, daje smisel raziskavi. Ovrednotimo rezultate, metodo dela in predstavimo
možne izboljšave. Pri inovacijskem predlogu ne pozabimo na spremljajoče gradivo
(kalkulacija stroškov, variantne predloge, preizkus).
Zaključek/ sklep(i): v tem delu predstavimo glavne ugotovitve svoje raziskave,
podajamo jedrnat pregled rezultatov in nakažemo odprta vprašanja, ki nakazujejo na
nadaljnje delo. Sklep naj vsebuje povzetek glavnih rezultatov in novo spoznanje.
Oblikujemo zaključke in ugotovitve, ali smo potrdili hipoteze in dosegli namen. Pri
inovacijskem predlogu je potrebno navesti možno novo korist, če bi jo uresničili v
praksi.
V nalogi mora biti razvidno, kaj je avtorjev prispevek in kaj je povzeto po drugih
avtorjih (obvezne so navedbe drugih avtorjev in ustrezno navajanje tudi takrat, ko gre
za povzemanje misli in ne dobesedno navajanje).
Priloge: vse vrste ilustracij (slike, grafi, preglednice, karte, …), ki jih nismo vključili v
osnovno besedilo, uvrstimo v poglavje Priloge. Priloge so samo dodatek in služijo
osvetlitvi našega pisanje. Nanje se lahko v besedilu raziskave sklicujemo. Priloge
moramo ustrezno oštevilčiti. Pri inovacijskem predlogu je potrebno predložiti tudi
tehnično in tehnološko dokumentacijo, če je inovacijski predlog tehnično – tehnološki
(risbe, skice, načrte,…).
Na koncu besedila je obvezen seznam virov in literature z bibliografskimi podatki.
Seznam moramo podati po abecednem redu. Ujemati se mora z vsemi viri,
omenjenimi in uporabljenimi v raziskavi raziskovalne naloge, oz. izdelave
inovacijskega predloga.
4. ZAGOVOR (JAVNA PREDSTAVITEV) RAZISKOVALNE NALOGE/ INOVACIJSKEGA
PREDLOGA
V projektu Mladi za napredek Maribora morajo vsi mladi raziskovalci, ki so oddali svoje
RN/IP, svojo nalogo tudi zagovarjati pred ustrezno ocenjevalno komisijo. Predstavitev je
javna in traja največ deset minut, sledijo vprašanja komisije, ki lahko tudi vse prisotne
pozove k razpravi.
7
Avtorji RN/IP naj svoje delo predstavijo jasno, razločno. Predstavitev naj vsebuje dovolj
informacij. Branje na predstavitvi je nezaželeno; avtorji si pripravijo le oporne točke, ki jim
pomagajo pri predstavitvi. Namen zagovora ni obnova že zapisane naloge, ampak
predstavitev osnovnih značilnosti le-te. Avtorji naj na zagovoru pojasnijo zakaj so se odločili
za nalogo, predstavijo namen in cilje naloge, osnovne hipoteze le-te in jedrnato predstavijo
rezultate oz. osnovne ugotovitve naloge.
Jezik na predstavitvi naj bo jasen, govor naj bo v zbornem jeziku, avtorji naj uporabljajo
strokovno terminologijo, ki jo obvladajo. Govorijo naj počasi in dovolj glasno.
Pri predstavitvi je lahko v pomoč projekcija (npr. Power Point predstavitev). Projekcija ne
sme biti osrednja točka predstavitve, ampak le v oporo. Na posameznih diapozitivih naj bodo
le ključne ugotovitve, oporne točke.
Nekaj opozoril ob pripravi projekcije:
- ozadje: pozorni bodimo na barve (ne sme biti pretemno ali presvetlo), prav tako ni
dobro, da vsebuje preveč elementov.
- besedilo: pazimo, da na posameznem diapozitivu ni preveč besedila (zares le oporne
točke), na enem diapozitivu naj bo le do 6 vrstic besedila, pisava naj bo enotna, jasna
in berljiva. Priporočljiva velikost je 32 za naslov in 28 za besedilo.
- ilustrativno gradivo (slike, tabele, grafi): pazimo na količino gradiva (naj ga ne bo
preveč) in predvsem na smiselno uporabo. Ne pozabimo na ustrezno navajanje
avtorjev gradiva.
- animacija: skozi celotno predstavitev naj bo enotna animacija.
- zaželeno je, da se projekcija pripravi pred začetkom zagovorov in tudi preizkusi. Na ta
način se izognemo morebitnim nevšečnostim, ki lahko zmotijo potek samega
zagovora.
Plakat je sestavni del zagovora. Namen plakata je, da na kratko predstavimo potek našega
raziskovalnega dela. Velikost plakata naj bo A1 (59,4 x 84,1). Besedilo naj bo zapisano z
dovolj velikimi črkami. Pazimo na razmerje med slikami in besedilom. Avtorji se lahko samo
odločijo o tipu plakata.
Za izdelavo znanstvenega plakata (katerega izdelavo priporočamo srednješolcem) več na
spletni strani http://www.swarthmore.edu/NatSci/cpurrin1/posteradvice.htm.

mojbozicek

ŠOLSKI CENTER VELENJE
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
NAVODILA ZA PRIPRAVO
DIPLOMSKE NALOGE
Velenje, MAJ 2007
Navodila za pripravo diplomske naloge
2
NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKE NALOGE
I. Teme diplomskih nalog
V skladu z višješolskim izobraževalnim programom izdelajo študenti na praktičnem
izobraževanju v 2. letniku:
• poročilo o opravljenem delu in
• diplomsko nalogo.
Za dokončanje izobraževanja mora opraviti diplomski izpit, ki je sestavljen iz diplomske
naloge in njenega zagovora.
Temo diplomske naloge določita predavatelj višje šole in mentor v podjetju, kjer študent
opravlja praktično izobraževanje. Izbrane morajo biti tako, da jih je mogoče izdelati med
enomesečnim praktičnim izobraževanjem. Za diplomsko nalogo je mogoče pripraviti
praktični izdelek, načrt in izvesti tudi storitev ali nastop.
Študent si izbere temo do začetka praktičnega izobraževanja. Diplomsko nalogo izdela po
navodilih študijske komisije. Oddati jo mora skladno s Pravilnikom o diplomskem izpitu in jo
zagovarjati pred komisijo, ki jo sestavljajo trije predavatelji višje šole in mentor v podjetju. V
komisiji je organizator praktičnega izobraževanja in predavatelj višje šole, ki je predlagal
temo.
II. Sestavni deli diplomske naloge
Diplomska naloga mora imeti:
1. platnici (Priloga 1),
2. prazen list,
3. ponovljeno naslovno stran z navedbo podjetja, mentorja, VIP-a, smeri idr. (Priloga 2),
4. sklep študijske komisije o odobritvi teme diplomske naloge (Priloga 3) – dobite ga v
referatu,
5. stran z zahvalo mentorju na šoli, mentorju v podjetju in ostalim, ki so pomagali kandidatu
ter podjetju, v katerem je izdelal nalogo,
6. naslov diplomske naloge in kratek povzetek,
7. kazalo,
8. pregled uporabljenih simbolov in označb,
9. besedilo (uvod, osrednji del, analiza rezultatov, zaključek),
10. literaturo,
11. priloge,
12. izjava o samostojnem delu (Priloga 4) – ne navajaj v kazalu.
Potrdilo o lektoriranju slavista prinesete v referat (to ni priloga diplomske naloge).
Navodila za pripravo diplomske naloge
3
Ad 6
Povzetek naj ne bo daljši od ene strani (do 250 besed) in sicer v slovenskem jeziku ter v enem
izmed tujih jezikov (glede na STJ). Vsebuje naj podatke o vsebini in namenu dela, cilju
naloge, o uporabljeni metodologiji, o doseženih rezultatih in o bistvenih zaključkih.
Ad 7
V kazalu navedemo, na katerih straneh so posamezna poglavja oz. njihova podpoglavja.
Ad 8
Simbole je treba navesti po abecednem redu, najprej latinske črke, nato grške.
Ad 9
Uvod
V uvodu naj bo navedena problematika, ki jo obravnava diplomska naloga. V njem naj bo
razvidno, kaj bo diplomska naloga prinesla novega.
Osrednji del
Opis problema ima dva dela. V prvem delu naj bodo opisane okoliščine, v katerih je prišlo do
pobud za diplomsko nalogo, v drugem delu pa metodologije, kako problem oz. problematiko
razrešiti. Poleg metod in postopkov naj bodo navedena tudi sredstva, orodja in materiali. Po
potrebi naj bodo izdelani načrt in rešitve zastavljene naloge.
Zaključek
Rezultati so najvažnejši del diplomske naloge, ker vsebujejo izsledke naloge, dela ter opis
izdelka. Sledi analiza rezultatov, v kateri naj bo opisan pomen posameznih rezultatov,
postopkov dela ter dosežki. Iz analize rezultatov naj sledi sklep, ki odgovarja na zastavljen
problem v uvodu.
Ad 10
Literaturo uredi kandidat po abecednem redu avtorjev in jo oštevilči z zaporednimi
številkami. V seznamu citirane literature mora biti navedena vsa uporabljena literatura.
Pri sestavljanju seznama citirane literature mora kandidat navesti naslednje podatke:
a) pri samostojni delih (knjige, brošure, skripta, itd.) - priimek in ime avtorja, stvarni naslov
dela, izdajo, kraj izdaje (če jih je več, samo prvega), založbo, letnico izdaje, obseg publikacije
(število stani).
Primera:
1. Lipičnik, Bogdan et al.: Zbirka vaj iz ekonomike in organizacije podjetja, Ljubljana,
Ekonomska fakulteta, 1991, 182 str.
2. Zupančič, Borut: Zvezni regulacijski sistemi I, Ljubljana, ZAFER, 1996, 290 str.,
b) pri člankih v revijah in pri razpravah v zbornikih - priimek in ime avtorja, naslov
članka, naslov revije ali zbornika, kraj izdaje; pri zbornikih navajamo tudi založbo, letnik,
volumen (če je na publikaciji označen), letnico izida, številko (pri revijah), navedbo strani.
Primer:
1. Mavko, Borut; Čepin Marko: Primerjava strategij preizkušanja, Elektrotehniški vestnik,
Ljubljana, 64, 1997, 2/3, str. 142- 147.
Navodila za pripravo diplomske naloge
4
V besedilu naloge kandidat glavne ugotovitve drugih avtorjev smiselno povzema in jih ne
prepisuje, kot da bi bile njegove. Kandidat naj opozori, iz katerega dela so misli povzete, tako
da namesto v opombi pod črto navede med besedilom v okroglem oklepaju avtorja, leto izdaje
literature in stran.
Primer: Kot kažejo empirični rezultati, spremembe deviznega sistema v Sloveniji ne bodo
potrebne, dokler ne bomo znižali inflacije na evropsko raven (Mencinger, 1998, str. 12).
Če kandidat navaja misel iz publikacije, ki ni avtorsko delo, npr. iz uradnega lista, navaja med
besedilom v oklepaju naslov in leto. Primer: (Zakon o trgu vrednostnih papirjev, 1994).
Pri uporabi virov z medmrežja navajamo tisto stran, kjer zbrani podatki dejansko so, ne zgolj
domačo stran, in datum, ko smo podatke našli: (http://www.worldbank.org/hipc/about/debttable/
13.pdf, 25.3.2003). V seznamu literature je potrebno navesti naslov vira, stran URL in
dan, ko smo pridobili vir z medmrežja.
Primer:
5. Latin page, http://www.users.uswest.net/~ngill/latin3.htm (27. 4. 2003)
Če kandidat misel navede dobesedno, jo mora navesti v narekovajih.
III. Oblikovanje in tehnična ureditev besedila
Vezava in napis na platnicah
Diplomska naloga naj bo vezana v trde platnice modre barve (na platnice ne pišite naslova
diplomske naloge).
Število izvodov
Diplomant mora oddati tri vezane izvode diplomske naloge. Ne pozabite na izvod za svojo
knjižnico!
Obseg naloge
Diplomska naloga naj obsega od 25 do 40 strani.
Oblikovanje strani
Besedilo naj bo pisano s pisavo Times New Roman CE, velikost črk 12 pt, z 1,5 razmakom
med vrsticami in obojestransko poravnavo.
Širina robov: levi 3 cm, desni 2,5 cm, zgornji 3 cm, spodnji 3 cm.
Oblikovanje poglavij
Poglavja oštevilčimo samo z enim številom (1, 2, 3 …) in vsako začnemo na novi strani.
Pišemo z velikimi tiskanimi črkami, velikost črk 14 pt, krepko.
Obsežnejša poglavja so bolj čitljiva, če jih razčlenimo na podpoglavja (1.1, 1.2, …). Pišemo z
malimi tiskanimi črkami, velikost 14, krepko; podpodpoglavje (1.1.1, 1.1.2, …) pišemo z
malimi tiskanimi črkami, velikost 12, krepko; podpoglavij in podpodpoglavij ne začnemo na
novi strani.
Navodila za pripravo diplomske naloge
5
Primer: 1 POGLAVJE
1.1 Podpoglavje
1.1.1 Podpodpoglavje
Navajanje enačb
Izraz zapišemo z zamikom 2 cm od levega roba besedila, kot kaže naslednji primer:
Pri tem (2.5) pomeni peti izraz v drugem poglavju.
Navajanje slik (načrtov, diagramov, tabel, grafov …)
Slike štejemo tekoče od 1 naprej skozi celotno diplomsko nalogo. Poleg številke je tudi
podnaslov, iz katerega mora biti razvidno, kaj slika predstavlja. Izjeme so tabele in načrti, ki
naj bodo nad naslovljeni. V besedilu morajo biti slike vstavljene tam, kjer so navedene.
Štetje in številčenje strani
Strani začnemo šteti z notranjo naslovno stranjo. Ta ima rimsko številko I. Z arabskimi
številkami (1) številčimo od uvoda dalje. Številke strani naj bodo označene spodaj v sredini.
IV. Zagovor diplomskih nalog
Diplomski izpit poteka skladno s Pravilnikom o diplomskem izpitu.
Diplomsko nalogo zagovarja študent pred komisijo, ki jo sestavljajo trije predavatelji višje
šole in mentor v podjetju. V komisiji morata biti organizator praktičnega izobraževanja in
predavatelj višje šole, ki je predlagal temo.
Zagovor je javen in traja največ 20 minut. Sestavljen je iz:
• študentove predstavitve diplomske naloge (10 minut) in
• razgovora o diplomski nalogi (10 minut).
Oceno diplomskega izpita sestavljata ocena diplomske naloge in ocena zagovora.
Po zagovoru oceni komisija diplomski izpit in predsednik izpitne komisije razglasi oceno
diplomskega izpita.
mag. Milan Meža
1
1
1 R
I = U (2.5)
Priloga 1
ŠOLSKI CENTER VELENJE
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
DIPLOMSKA NALOGA
Velenje, februar 2007 Ime in PRIIMEK
7
Priloga 2
ŠOLSKI CENTER VELENJE
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Trg mladosti 3
3320 VELENJE
PODJETJE: _________________________________________
DIPLOMSKA NALOGA
V VIŠJEŠOLSKEM STROKOVNEM IZOBRAŽEVALNEM PROGRAMU
RUDARSTVO IN GEOTEHNOLOGIJA
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE
Avtor: Ime in PRIIMEK
Mentor na šoli: Ime in PRIIMEK, naziv
Mentor v podjetju: Ime in PRIIMEK, naziv
Velenje, mesec, leto
8
Priloga 3
ŠOLSKI CENTER VELENJE
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Številka diplomske naloge:
Datum odobritve:
SKLEP O ODOBRITVI NASLOVA IN TEME DIPLOMSKE NALOGE
Študijska komisija za višješolski izobraževalni program ELEKTRONIKA je obravnavala vlogo za odobritev
naslova in teme diplomske naloge, ki jo je vložil kandidat:
UROŠ SEDEJ, vpisan pod številko 121101050901 in odobrila naslov diplomske
naloge:
Tema diplomske naloge je povezana s predmetnim področjem___________.
Kandidatu sta imenovana mentorja:
na šoli:
in
v podjetju:
Predsednik študijske komisije: mag. Irena Vodopivec, univ. dipl. org. Ravnatelj VSŠ: mag. Milan Meža, univ. dipl.
9
Priloga 4
Na konec diplomske naloge naj diplomant vključi izjavo, ki potrjuje, da je delo izdelal samostojno, pod
vodstvom mentorjev v podjetju in na šoli ter po virih, ki so navedeni v bibliografiji diplomske naloge.
Primer izjave:
Izjava avtorja diplomske naloge
Podpisan(a)___________________, diplomant(ka) VSŠ Velenje, program______________,
izjavljam, da sem diplomsko nalogo pripravil(a) samostojno pod vodstvom mentorjev v podjetju in na šoli ter po
virih, ki so navedeni v bibliografiji diplomske naloge.
Podpis:
Velenje, dne_____________ ___________________________________

mojbozicek

1/19 ekonomska fakluteta ljubljana, ef ekonomsko poslovna fakulteta maribor , epf
NAVODILA ZA IZDELAVO ZAKLJUČNIH NALOG
Po sklepu Senata Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani z dne 10. decembra 2007 veljajo Navodila za
izdelavo zaključnih nalog za vse pisne izdelke študentov Ekonomske fakultete na vseh stopnjah in
programih študija (od prve seminarske naloge na dodiplomskem študiju pa do doktorske disertacije).
Pričujoča 1. revidirana verzija navodil nadomesti navodila z dne 10. marca 2008.
1. Tipologija zaključnih nalog
Med zaključne naloge uvrščamo zaključno strokovno nalogo VPŠ, diplomsko delo na dodiplomskih
študijskih programih Ekonomija in UPEŠ, specialistično delo, magistrsko delo ter doktorsko disertacijo.
Zaključna strokovna naloga je samostojna pisna obravnava konkretnega problema iz poslovne prakse s
podanim predlogom za njegovo rešitev. Z izdelavo zaključne strokovne naloge torej kandidat dokaže, da
je na osnovi znanja, pridobljenega na študijskem programu Visoke poslovne šole, na strokovni praksi ter s
poglobljenim samostojnim študijem problematike, obravnavane v zaključni strokovni nalogi, sposoben
tehtno obravnavati praktični strokovni problem.
Diplomsko delo je rezultat samostojnega dela kandidata, v katerem le-ta strokovno (vsebinsko in/ali
analitično-metodološko) obravnava določen ekonomski, poslovno-organizacijski ali informacijskoupravljalski
problem. Z izdelavo diplomskega dela in njegovim zagovorom kandidat dokaže, da je na
osnovi znanja, pridobljenega na univerzitetnem študijskem programu, ter s poglobljenim samostojnim
študijem problematike, obravnavane v diplomskem delu, sposoben pisno in ustno obravnavati zastavljeni
problem.
Specialistično delo je rezultat samostojnega strokovnega in/ali raziskovalnega dela kandidata, ki je
praviloma usmerjeno v kritično analizo vzrokov, posledic in možnih rešitev izbranega problema iz
poslovne prakse.
Magistrsko delo je rezultat samostojnega raziskovalnega dela kandidata, s katerim kandidat dokaže, da
obvlada tako raziskovalno področje kot tudi metode znanstveno-raziskovalnega dela. Zasnova dela mora
omogočiti doseganje visoke ravni strokovno-analitične obdelave izbranega strokovnega problema oziroma
jasen razvoj izvirnega znanstveno-raziskovalnega prispevka kandidata ob uporabi metod teoretičnega,
empiričnega ali kombiniranega teoretično-empiričnega raziskovanja.
Doktorska disertacija je pisno delo, ki pomeni samostojen in izviren prispevek na znanstvenem
področju, s katerega je tema disertacije. Doktorska disertacija je dokaz, da je kandidat sposoben aktivno
delovati kot samostojen raziskovalec na znanstvenem področju, za katerega pridobi doktorat znanosti.
Način prijave teme, administrativne korake v procesu izdelave ter zahteve, ki morajo biti izpolnjene ob
oddaji posamezne vrste zaključne naloge v oceno, urejajo posebni pravilniki, ki jih najdete na spletni strani
»Zaključne naloge« v okviru Študent-neta.
2. Oblikovanje besedila zaključne naloge
Velikost papirja in robovi besedila
Besedilo zaključne naloge natisnemo na bel papir velikosti A4 (210 x 297 mm). Zaradi upoštevanja potreb
vezave opredelimo robove takole:
− notranji rob znaša od 2,5 do 3 cm;
− zunanji rob znaša od 2 do 2,5 cm;
2/19
− zgornji rob (nad besedilom) znaša od 2 do 2,5 cm;
− spodnji rob (do oznake strani) znaša 2 cm.
Če imamo težave s pravilno poravnavo spodnjega roba, uporabimo naslednji ukaz:
File -> Page Setup -> zavihek Layout -> Footer: (vstavimo 2 cm)
Posamezne ravni naslovov v okviru besedila je smiselno poravnati levo (Alignment: Left), samo besedilo pa
enakomerno porazdeliti (Alignment: Justified; v slovenski različici urejevalnika Word to poravnavo dosežemo
z ukazom »porazdeli vsebino«).
Tako notranja naslovnica, kot tudi prva stran kazal, prva stran glavnega besedila ter prve strani prilog)
morajo biti lihe. Zaradi vezave pazite na to, da boste za posamezne vsebinsko zaokrožene dele naloge
(kazalo, če ima več kot dve strani; glavni tekst; priloge) vklopili opcijo zrcalni robovi (Mirror Margins).
Velikost črk osnovnega besedila
Osnovno besedilo (v urejevalniku besedila opredeljeno bodisi kot Normal bodisi kot Body Text) pišemo s
črkami črne barve in velikosti 12 pik.
Pri pisanju naslovov tabel in slik ter besedila v tabelah in slikah uporabljamo isti tip pisave. Velikost črk je
12 pik za naslove in 10 pik za navedbe virov. Vizualno ločimo naslove tabel in slik ter navedbe virov pod
tabelami in slikami z uporabo poševnega tiska (Italic) ter sredinske poravnave (Alignment: Centered).
Pravila v zvezi z razmiki
Med vrsticami praviloma v celotni nalogi uporabimo razmik 1,2. Če je zaključna naloga obsežna (npr.
doktorska disertacija z več kot 120 stranmi), so lahko razmiki med vrsticami tudi enojni (angl. single line
spacing).
Prve vrstice novih odstavkov niso zamaknjene, pač pa posamezne odstavke ločuje po ena prazna vrstica.
Naslov in podnaslov poglavja oziroma podpoglavja ločuje po ena prazna vrstica; enako velja tudi za
ločitev naslova oziroma podnaslova (pod)poglavja ter besedila.
Izbira tipa pisave
Pri računalniškem oblikovanju teksta ne uporabljamo grafično stiliziranih pisav. Za zaključne naloge je
najprimernejša uporaba pisave tipa Times New Roman.
Uporaba krepkega, poševnega in podčrtanega tiska v besedilu
Uporaba krepkega tiska je smiselna:
− kadar v besedilu prvič omenimo in opredelimo določen z vidika zaključne naloge zelo pomemben
pojem;
Ilustrativni primer
Poklic je opredeljen kot delo, ki ga oseba opravlja zato, da si pridobi sredstva za preživljanje (Statistični
letopis 2001, str. 83).
3/19
− kadar želimo poudariti kakšno posebej pomembno misel ali podrobnost;
Ilustrativni primer
Formalno je UMAR vladna služba, katere direktor je neposredno odgovoren predsedniku vlade. S
sklepom vlade o organizaciji in delovnem področju urada nam je zagotovljena strokovna neodvisnost pri
izbiri metodologije analiz in napovedovanja ter pri interpretaciji rezultatov.
− kadar želimo pri naštevanju in opisovanju vizuelno ločiti posamezne pomembne elemente besedila.
Ilustrativni primer
Podatka v števcu in imenovalcu indeksa se lahko razlikujeta glede na časovno, krajevno ali stvarno
opredelitev (Ograjenšek, 2007, str. 12):
− časovna opredelitev: podatek iz l. 2001 primerjamo s podatkom iz l. 1991. Tovrstne primerjave so v
praksi najpogostejše.
− krajevna opredelitev: podatek o ceni kvadratnega metra stanovanjske površine v Ljubljani
primerjamo s podatkom o ceni kvadratnega metra stanovanjske površine v MB, Celju, Novem mestu,
Novi Gorici itd.
− stvarna opredelitev: primerjamo povprečno mesečno plačo za gospodarstvo in negospodarstvo.
Če v besedilu uporabljamo besede iz tujih jezikov (kamor štejemo tudi latinščino, čeprav gre za mrtev
jezik), jih označimo s poševnim tiskom ali kurzivo (angl. italics).
Ilustrativni primer
Čeprav so programi zvestobe (angl. loyalty programmes ali loyalty schemes) tradicionalno zasnovani kot sredstvo
preprečevanja prebega kupcev h konkurenčnim podjetjem, postaja s hitrim razvojem informacijske in
telekomunikacijske tehnologije njihova glavna privlačnost vloga, ki jo igrajo v procesih zbiranja podatkov
kupcev in odkrivanja vzorcev njihovega nakupnega obnašanja (Ograjenšek, 2002, str. 1).
Uporabi podčrtanega tiska se v zaključnih nalogah izogibamo.
Splošne (nevsebinske) strani zaključne naloge
Med splošne (nevsebinske) strani zaključne naloge, ki sledijo naslovnici, uvrščamo:
− izjavo o avtorstvu zaključne naloge z imenom svetovalca in morebitnega sosvetovalca ter navedbo
morebitnih zadržkov glede javne dostopnosti diplomskega dela (vsi navedeni elementi se nahajajo na
hrbtnem delu notranje naslovne strani zaključne naloge);
− ločena kazala vsebine, tabel, slik in prilog.
Ostalih vrst splošnih strani zaključne naloge (npr. seznama popravkov, posvetil, izrekov, zahval, podatkov
o morebitnem štipenditorju, podatkov o sestavi Komisije za zagovor zaključne naloge, življenjepisa avtorja
itd.) pravilniki, ki se nanašajo na izdelavo posamezne vrste zaključnih nalog na Ekonomski fakulteti
Univerze v Ljubljani ne predvidevajo, zato jih ne vključujemo.
4/19
Številčenje strani
Strani v zaključni nalogi številčimo v spodnjem delu lista na sredini.
Številčenje začetnih splošnih strani pričnemo s kazali. Prva stran kazala vsebine je oštevilčena z rimsko
številko i, zaporedno pa z rimskimi številkami oštevilčimo tudi morebitna kazala tabel, slik in prilog.
Zaporedno številčenje strani z arabskimi številkami pričnemo na prvi strani poglavja »Uvod« in
končamo na zadnji strani pregleda uporabljenih virov. Z arabskimi številkami oštevilčimo tudi strani v
prilogi oziroma prilogah, pri čemer pričnemo številčenje od začetka (tj. od številke 1 dalje).
Pozor: V izogib nepotrebnim polpraznim stranem naj besedilo od uvoda do vključno sklepa poteka
neprekinjeno; zahtevano je tudi obojestransko kopiranje besedila ter prilog. Če je zaključna naloga obsežna
(npr. doktorska disertacija), se lahko posamezna poglavja pričnejo na novi strani, da je tudi oblikovno
zagotovljena ustrezna ločitev logično zaokroženih vsebinskih sklopov.
Številčenje poglavij
Uvoda in sklepa zaključne naloge ne številčimo; enako velja za seznam literature in virov.
Ilustrativni primer
Uvod
1. Teoretična izhodišča za obravnavo preučevanega pojava
2. Predstavitev podjetja
3. Zasnova empirčnega projekta
…
Sklep
Literatura in viri
Oblikovno morajo biti črke v napisih »Uvod« in »Sklep« biti skladne s črkami v naslovih poglavij (1. raven
naslovov).
Vsebinska poglavja in podpoglavja številčimo z arabskimi številkami po decimalnem sistemu (pozor: na
nobeni ravni naslova za zaporedno številko poglavja ni končne pike!). Zaradi povečanja preglednosti
uporabljamo za različne ravni naslovov različne velikosti črk (načeloma sicer ne večjih od 14 pik) ter
različne vrste tiska.
Ilustrativni primer
2 TIPOLOGIJA PROGRAMOV ZVESTOBE
2.1 Pregled obstoječih tipologij
2.1.1 Tipologija po Hopfu
2.1.1.1 Značilnosti tipologije po Hopfu
Pozor: Hierarhija naslovov in podnaslovov mora biti razvidna tudi iz oblike kazala!
5/19
Ravni naštevanja
V prid poenotenju videza strani, ki sestavljajo zaključno nalogo, je smiselno, da se že pred pričetkom
pisanja odločimo, koliko hierarhičnih ravni alinej bomo uporabljali (načeloma zelo redko potrebujemo več
kot dve) in na kakšen način jih bomo označevali.
Ne glede na to, kakšno kombinacijo izberemo (npr. številčenje za prvo raven in pomišljaje za drugo raven
ali znak ● za prvo ter znak – za drugo raven), pri njej dosledno vztrajamo v celotnem besedilu.
Uporaba številk v besedilu
V besedilu bodisi navajamo številke (npr. »v tem obdobju je imelo podjetje 1.000 zaposlenih, povprečna
letna stopnja rasti vrednostnega obsega proizvodnje pa je znašala 4%«) ali pa jih izpišemo (npr. »v tem
obdobju je imelo podjetje tisoč zaposlenih, povprečna letna stopnja rasti vrednostnega obsega proizvodnje
pa je znašala štiri odstotke«). Pravilo je zelo preprosto: odločimo se za en sistem uporabe številk v besedilu
in pri njem dosledno vztrajamo.
Uporaba tabel in slik v besedilu
Tabele in slike (med slike uvrščamo fotografije, skice, grafične prikaze in podobno) izdelamo sami
(skeniranje tabel in slik iz obstoječih gradiv ni dovoljeno) in jih v besedilo umestimo tako, da ne porušimo
njegovega logičnega toka. Navadno sledijo odstavku, v katerem se nanje sklicujemo, s čimer je ustvarjena
potrebna referenčna povezava.
Vse navedbe v glavi in čelu tabele se pričnejo z veliko začetnico. Pri številkah v vseh vrsticah pazimo na
logično (desno) poravnavo: tj. decimalne vejice v posameznih vrsticah istega stolpca naj bodo na istem
mestu; enako velja tudi za ločilo tisočic (tj. piko). Tabele in slike so glede na preostalo besedilo poravnane
sredinsko (Alignment: Center).
Ilustrativni primer
Iz Tabele 5 je razvidno gibanje stopnje anketne brezposelnosti v Sloveniji za 2. četrtletje (tako skupne kot
izračunane ločeno za moške in ženske) v obdobju 2002 - 2006.
Tabela 5: Stopnja anketne brezposelnosti* za 2. četrtletje v obdobju 2002 – 2006 v Sloveniji
Leto Stopnja anketne
brezposelnosti v %
Stopnja anketne
brezposelnosti v %
(moški)
Stopnja anketne
brezposelnosti v %
(ženske)
2002 5,9 5,7 6,3
2003 6,6 6,1 7,1
2004 6,1 5,7 6,4
2005 5,8 5,5 6,1
2006 5,9 5,1 6,8
Legenda: * Anketna stopnja brezposelnosti je izračunana po metodologiji ILO (www.ilo.org).
Vir: Statistični letopis Republike Slovenije 2007, tabela 12.13.
Če tabelo ali sliko oblikujemo na osnovi dveh virov, ju pri navedbi ločimo s podpičjem. Določilo smiselno
velja tudi za uporabo treh ali več virov.
6/19
Ilustrativni primer
Vir: Statistični letopis Republike Slovenije 2007, tabela 12.13; Statistični letopis Republike Slovenije 2008,
tabela 12.13.
Če je le mogoče, natisnemo posamezno tabelo na eni strani. Kadar se zaradi velikosti tabele ni mogoče
izogniti njeni razdrobljenosti na dve ali več strani, na koncu vsake strani desno spodaj napišemo »se
nadaljuje«, na naslednjo stran levo zgoraj pa »nadaljevanje«. Na vsaki strani obvezno ponovno natisnemo
celotno glavo tabele, v kateri po potrebi posamezne stolpce oštevilčimo.
Vsebinski naslov sodi nad tabelo oziroma sliko, pri čemer tako tabele kot tudi slike ločeno zaporedno
oštevilčimo.
Ilustrativna primera
Tabela 1: Spolna in starostna struktura slovenskih imetnikov klasične Visa kartice v letu 2003
Slika 1: Grafični prikaz spolne strukture slovenskih imetnikov klasične Visa kartice v letu 2003
Urejevalnik besedila MS Word podpira avtomatično zaporedno številčenje tabel in slik ter avtomatično
spreminjanje zaporedja številčenja tabel in slik v besedilu z uporabo dveh preprostih ukazov: Insert/Caption
ter Insert/Cross-reference.
Pod tabelo oziroma sliko sodita legenda (po potrebi – glej ilustrativni primer na prejšnji strani, iz katerega
je razvidno, da uporabljamo levo poravnavo – Alignment: Left) ter navedba vira podatkov (s sredinsko
poravnavo – Alignment: Center). Pri navedbi vira podatkov ni dovolj, da zapišemo samo priimek avtorja,
letnico in stran, pač pa je potrebno navesti tudi naslov dela. Pri spletnih virih organizacij navedemo naslov
spletne strani, kot smo ga uvrstili na seznam literature in virov, ter pripadajočo letnico (ki se nanaša na
datum, ko smo dokument našli).
Ilustrativni primeri
Vir: M. Bruhn, Qualitätsmanagement für Dienstleistungen, 2004, str. 177.
Vir: Statistični letopis Republike Slovenije 2001, str. 292, tabela 16.4.
Vir: Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, statistične regije, Slovenija, letno.*
* Na seznam literature in virov bo v tem primeru za leto 2008 uvrščen naslednji zapis:
Prebivalstvo Slovenije po starostnih skupinah in spolu v letu 2008. Najdeno 16. maja 2009 na spletnem
naslovu http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0520300S&ti=Prebivalstvo+po+starostnih+
skupinah+in+spolu%2C+statisti%E8ne+regije%2C+Slovenija%2C+letno&path=../Database/Dem_soc
/05_prebivalstvo/02_05007_stev_strukt/01_05203_star_spol/&lang=2
Vir: M Kariera – zaposlitveni portal, 2009.**
** Na seznam literature in virov bo v tem primeru uvrščen naslednji zapis:
M Kariera – Zaposlitveni portal. Najdeno 15. maja 2009 na spletnem naslovu http://www.mercator.si/kariera
7/19
Če je tabela ali slika plod lastnega dela, vira ne navajamo.
Enačbe in obrazci
Enačbe in obrazce zapisujemo v poševnem tisku oziroma kurzivi izven besedila v samostojne vrstice.
Uporabimo sredinsko poravnavo (Alignment: Center) in posamezno enačbo oziroma obrazec zaporedno
oštevilčimo. V besedilu se na enačbe in obrazce sklicujemo s številko v oklepaju.
Ilustrativni primer
Indeks zaposlenih
Indeks industrijske proizvodnje
Indeks produktivnosti = (5)
Kot je razvidno iz enačbe (5), je mogoče indeks produktivnosti izračunati kot kvocient med indeksom
industrijske proizvodnje in indeksom zaposlenih.
Obseg zaključne naloge
V pravilnikih za posamezno vrsto zaključne naloge je predpisano dovoljeno število strani za posamezne
vrste zaključnih nalog (glej Tabelo 1).
Tabela 1: Dovoljeni obseg posamezne vrste zaključne naloge
Zaključna naloga Dovoljeno število strani
Zaključna naloga VPŠ 20-25
Diplomsko delo UPEŠ 20-25
Diplomsko delo študijskega programa Ekonomija 35-45
Zaključna naloga dodiplomskega študija, predložena na razpis
za Prešernovo nagrado študentom Univerze v Ljubljani
najmanj 45
Specialistično delo 50-70
Magistrsko delo bolonjskih študijskih programov 50-70
Znanstveno magistrsko delo 70-90
Doktorska disertacija 120 ali več
Dovoljeni obseg zaključne naloge je izjemoma mogoče tudi prekoračiti, vendar le ob pisni utemeljitvi
svetovalca.
Priprava prilog
Sestavni deli prilog so običajno:
− obsežnejši povzetek temeljnih spoznanj zaključne naloge v slovenskem jeziku (če je zaključna naloga
napisana v tujem jeziku);
− seznam pogosto uporabljenih kratic;
− terminološki slovar;
8/19
− obsežnejše tabele in slike;
− uporabljeni vprašalniki;
− izpisi računalniške obdelave podatkov;
− predmetna kazala;
− in podobno.
O smiselnosti, obsegu in obliki prilog se obvezno posvetujemo s svetovalcem, saj lahko sicer obseg
zaključne naloge naraste čez vsako razumno mejo.
Od preostalega teksta ločimo priloge s posebnim listom, na katerem je natisnjen naslov »Priloge«. Za njim
uvrstimo kazalo prilog. Vsako prilogo posebej oštevilčimo in ji dodelimo vsebinski naslov.
Ilustrativni primer
Priloga 1: Seznam kratic
Priloga 2: Organizacijska shema podjetja Merkur d.d.
Priloga 3: Rezultati obdelave podatkov kupcev z analitičnim programskim paketom SPSS
3. Priprava seznama literature in virov
Enotni seznam literature in virov je sestavni del vsake zaključne naloge. Od vsega začetka ga je smiselno
pripravljati vzporedno s pripravo besedila ter v skladu s pričujočimi navodili, ki temeljijo na APA sistemu
navajanja bibliografskih referenc.
Na seznam literature in virov uvrstimo vsa dela v slovenskem ali tujih jezikih, dostopna v tiskani ali spletni
obliki, ki jih v besedilu zaključne naloge bodisi dobesedno navajamo bodisi smiselno povzemamo s
svojimi besedami.
Del, ki smo jih sicer prebrali, vendar jih v besedilu zaključne naloge ne navajamo dobesedno oziroma ne
povzemamo smiselno s svojimi besedami, ne uvrščamo na seznam literature in virov.
Seznam literature in virov neposredno sledi sklepu zaključne naloge. Posamezna dela na seznamu
literature in virov zaporedno številčimo z arabskimi številkami.
Več del istega avtorja uredimo kronološko od najstarejšega do najnovejšega.
Če se isti avtor na seznamu enkrat pojavlja s samostojnim delom, drugič pa kot soavtor dela, najprej
navedemo njegovo samostojno delo, nato pa delo, ki ga je pripravil v soavtorstvu.
Če sta dve deli istega avtorja izdani v istem letu, pripišemo pri letnici izdaje prvega dela a (na primer:
1998a), pri letnici izdaje drugega dela pa b (na primer: 1998b).
Pri avtorjih s priimki kot npr. van Nuys, von Braun, de Malloy ipd. upoštevajte, da so predikati »von«,
»van« in »de« sestavni del priimka. Avtorja s priimkom van Nuys boste zato na seznamu literature in virov
uvrstili pod črko V; enako velja za avtorja s priimkom von Braun. Avtorja s priimkom de Malloy boste na
seznamu literature in virov uvrstili pod črko D.
Členov na začetku naslova dela, kakršna sta na primer »a« ali »the«, pri urejanju po abecednem vrstnem
redu ne upoštevamo. Pri naslovih del v tujih jezikih dosledno pazimo na pravilno uporabo velike
začetnice.
Naslove monografskih publikacij oziroma naslove časopisov, revij ali zbornikov, v katerih so izšli v
besedilu zaključne naloge navajani članki, dosledno pišemo v kurzivi (tj. v poševnem tisku).
9/19
Pri monografskih publikacijah (knjige, razprave, elaborati, brošure, učbeniki, skripta, doktorske
disertacije, magistrska in specialistična dela, diplomska dela in podobno) je načeloma potrebno navesti
naslednje bibliografske reference:
− priimek in prvo črko imena avtorja/avtorjev ali urednika/urednikov (če teh podatkov nimamo, po
abecednem vrstnem redu razvrstimo stvarni naslov dela);
− letnico izida (če v delu ni navedena, označimo to z okrajšavo b.l.);
− stvarni naslov dela (pišemo ga v kurzivi, tj. v poševnem tisku);
− izdajo (če je navedena);
− kraj izdaje kot je naveden v originalnem dokumentu; krajevnih imen torej ne prevajamo v slovenski
jezik; če je krajev več, navedemo samo prvega; če kraj ni naveden, označimo to z okrajšavo b.k. (»brez
kraja«);
− založba (če jih je več, samo prvo).
Pri člankih v časopisih, revijah in pri razpravah v zbornikih pa je potrebno navesti:
− priimek in prvo črko imena avtorja/avtorjev;
− letnico izida;
− stvarni naslov članka;
− naslov časopisa, revije ali zbornika, kjer je prispevek objavljen (pišemo ga v kurzivi, tj. v poševnem
tisku);
− pri zbornikih tudi kraj izida ter ime založnika oziroma imena založnikov;
− letnik, volumen (če je na publikaciji označen);
− številko (pri časopisih in revijah), pri časopisih (npr. Delo ali Večer) tudi datum;
− strani.
V nadaljevanju podajamo nabor izbranih osnovnih rešitev v APA sistemu navajanja bibliografskih
referenc, ki ga bomo glede na potrebe študentov tekoče dopolnjevali.
Monografija z enim avtorjem
Kotler, P. (1994). Marketing management (8th ed.). Englewood Cliffs: Prentice Hall.
Blanc, I. (2003). Ravnanje projektov uvajanja novih izdelkov s primerov podjetja Žito Gorenjka (magistrsko delo).
Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Monografija z dvema avtorjema
Ograjenšek, I., & Bavdaž, M. (2002). Primeri rešenih nalog iz ekonomske in poslovne statistike. Ljubljana:
Ekonomska fakulteta.
Monografija s tremi ali več avtorji
Lipičnik, B., Pučko, D., & Rozman, R. (1992). Ekonomika in organizacija podjetja. Ljubljana: Ekonomska
fakulteta.
10/19
Navajanje več del istega avtorja iz istega leta
Gregson, P. D. (2004a). Financial management. London: Consult.
Gregson, P. D. (2004b). Advanced financial management. London: Consult.
Poglavje v monografiji brez urednika
Capra, F. (1983). The systems view of life. V The turning point: science, society and the rising culture (str. 376-399).
London: Fontana Press.
Poglavje v monografiji z urednikom
Ograjenšek, I. (2008). Service quality. V S. Coleman, T. Greenfield, D. Stewardson & D.C. Mongomery
(ur.), Statistical practice in business and industry (str. 117-136). Chichester: Wiley.
Znanstven ali strokovni članek
Prašnikar, J., Cirman, A., & Domadenik, P. (2001). Investment activities of Slovenian companies in the
countries of former Yugoslavia. Economic and business review, 3(2), 137-154.
Opombi: Številka 3 se nanaša na volumen, številka 2 v oklepaju pa na številko revije. Ne prezrite, da tako
ime revije kot tudi podatek o volumnu napišemo s poševno pisavo.
Klančnik, R.V. (2008). Vinski turizem po svetu. Lipov list, 12(9/10), 38-39.
Opomba: Kot je razvidno iz oklepaja, je navedena številka revije Lipov list dvojna.
Črnigoj, M. & Mramor, D. (izide v letu 2009). Determinants of capital structure in emerging European
economies: Evidence from Slovenian firms. Emerging markets finance and trade, 45(1).
Opomba: Kot je razvidno iz navedbe, članek v času priprave zaključne naloge še ni izšel, je pa sprejet v
objavo.
Časopisni članek
Šoštarič, M. (2008, 22. januar). Slovenija prvič o kmetijstvu EU, doma pa težave s plačili. Delo, str. 1 in 3.
11/19
Članek v konferenčnem zborniku
Mramor, D. (1991). Vpliv uvedbe borze vrednostnih papirjev na strukturo naložb podjetij. Zbornik XXII.
Simpozija o sodobnih metodah v računovodstvu in poslovnih financah (str. 163-169). Portorož: Društvo ekonomistov
Slovenije in Zveza društev računovodskih in finančnih delavcev Slovenije.
Članek v spletni publikaciji
Ograjenšek, I. (2006, 10. oktober). Programi zvestobe in varstvo osebnih podatkov porabnikov. E-revir.
Najdeno 31. januarja 2008 na spletnem naslovu http://www.erevir.si/Moduli/Clanki/Clanek.aspx?
ModulID=1&KategorijaID=11&ClanekID=304
Spletni dokument z znanim avtorjem
Bush, G. (1989, 12. april). Principles of ethical conduct for government officers and employees. Executive
Order No. 12674. Pt. 1. Najdeno 18. novembra 1997 na spletnem naslovu
http://www.usoge.gov/exorders/eo12674.html
Publikacije organizacij (tiskane ali objavljene na spletnih straneh)
Komisija Evropskih skupnosti (2006, 8. februar). Poročilo o delovanju prehodnih ureditev, določenih v pristopni
pogodbi iz leta 2003 (obdobje od 1. maja 2004 do 30. aprila 2006). Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu
parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Bruselj: Komisija Evropskih
skupnosti, 2006.
Merkur d.d. (2007). Letno poročilo podjetja Merkur d.d. Kranj: Merkur d.d.
Statistični urad Republike Slovenije. (2007). Statistični letopis Republike Slovenije 2007. Ljubljana: Statistični
urad Republike Slovenije.
Statistični urad Republike Slovenije. (2008). Prebivalstvo, Slovenija, 30. junij 2007. Statistične informacije. (Št.
1, 9. januar 2008). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.
Statistični urad Republike Slovenije. (b.l.). Standardna klasifikacija dejavnosti 2002. Najdeno 29. avgusta
2008 na spletnem naslovu http://www.stat.si/klasje/tabela.aspx?cvn=1891
Opomba: Oznaka »b.l.« v zadnjem primeru pomeni »brez letnice«.
Spletne strani organizacij, društev, posameznikov …
M Kariera – Zaposlitveni portal. Najdeno 15. maja 2009 na spletnem naslovu http://www.mercator.si/kariera
Kdaj je uporaba avtorskih del prosta? Najdeno 22. oktobra 2008 na spletnem naslovu http://www.uilsipo.
si/uil/dodatno/koristni-viri/pogosta-vprasanja-in-odgovori/avtorska-pravica
12/19
Interna gradiva organizacij
Merkur d.d. (2008). Sistemizacija delovnih mest v podjetju Merkur d.d. (interno gradivo). Kranj: Merkur d.d.
Spletne baze, enciklopedije, slovarji in podobno
Economics. (b.l.) V Encyclopædia Britannica online. Najdeno 16. marca 2009 na spletni strani
http://student.britannica.com/comptons/article-9274118/economics
Poslovna aplikacija. (b.l.) V iSlovarju. Najdeno 12. januara 2009 na spletni strani
http://www.islovar.org/izpisclanka.asp?id=7980
Televizijska ali radijska oddaja
Šterbucl, S. (urednik). (2008, 31. januar). Dnevnik [televizijska oddaja]. Ljubljana: RTV Slovenija.
Opomba: APA sistem sicer zahteva navedbo priimka in prve začetnice imena producenta ali izvršnega
producenta. Ker so v Sloveniji dostopni samo podatki o uredniku ali odgovornem uredniku, smo to vodilo
ustrezno prilagodili.
Gradiva na zgoščenkah, videokasetah, avdiokasetah in podobno
Bergmann, P.G. (2006). Relativity. V Encyclopaedia Brittanica [zgoščenka]. Chicago: Encylopaedia Brittanica.
Lipičnik, B. (2004). Ravnanje z ljudmi pri delu. Skripta in vodnik po predmetu Človeški viri in ravnanje z njimi
[zgoščenka]. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Zakonodaja
Zakon o gospodarskih družbah. Uradni list RS št. 42/2006, 60/2006 popr., 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-
ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009; Odl. US: U-I-268/06-35.
Zakon o sodnem registru. Uradni list RS št. 54/2007-UPB2, 65/2008.
Obligacijski zakonik. Uradni list RS št. 97/2007-UPB1.
13/19
4. Jezik in slog pisanja
Temeljne zahteve in vodila
Zaključno nalogo običajno pišemo v 1. osebi ednine, lahko tudi v 1. osebi množine. Odločimo se bodisi za
en bodisi za drug način pisanja in ga dosledno uporabljamo v celotnem besedilu.
Pri pisanju upoštevamo slovnična in stilistična pravila, ki veljajo za slovenski jezik. Kjer je to mogoče, se
izogibamo uporabi tujk. Strokovne izraze smo pogosto primorani prevajati sami, še posebej v primerih, ko
imamo opravka z novim strokovnim in/ali znanstvenim področjem, ki v domači literaturi še ni ustrezno
obdelano. Vendar pa so za mnoga strokovna področja na voljo bodisi terminološki slovarji bodisi prevodi
t.i. temeljnih referenčnih del (podrobnejše informacije in spletne povezave najdete na spletni strani
»Zaključne naloge« v okviru Študent-neta).
V literarnih delih si pisci prizadevajo vtisniti pečat z iskanjem osebnega, neposnemljivega sloga pisanja. V
strokovnih tekstih se skušamo temu izogibati. Enako velja tudi za pretirane čustvene izlive ter empirično
neutemeljene vrednostne sodbe v stilu rumenega tiska. Ohraniti kaže trezno glavo in kritično distanco do
obravnavane problematike (poistovetenje s predmetom preučevanja nas lahko hitro zavede v
pristranskost) ter se izogibati besednih zvez »kot je znano«, »vsi se strinjajo«, »vsakdo ve« in podobno, pa
tudi rabe pasiva: »se sklepa«, »se analizira«, »se dobi«.
Tekst naloge načeloma dosledno pišemo v sedanjiku (»prikažem«, »preizkušam«, »avtorji prikazujejo«,
»avtorji opisujejo« in ne »sem prikazal«, »bo preizkusil« … ).
Za iste stvari uporabljamo v nalogi identične izraze (»podjetja« so »podjetja« in ne enkrat »podjetja«, drugič
»organizacije«, tretjič »gospodarske družbe«).
Neupoštevanje slovničnih in stilističnih pravil slovenskega knjižnega jezika lahko pripelje do težav pri
komuniciranju s svetovalcem ali celo do zavrnitve zaključne naloge (na vseh stopnjah študija imajo
ocenjevalci pravico, da zaradi tehničnih in jezikovnih pomanjkljivosti zahtevajo razvez naloge). Zato se
velja pred oddajo naloge v oceno temeljito posvetovati z lektorjem.
Temeljna vodila pri pisanju zaključne naloge so jasnost, razumljivost in jedrnatost. Nejasnost besedila je
največkrat odsev neurejenih misli v piščevi glavi. Zapletanje v predolga opisovanja (t.i. verbalizme) je
neracionalno in jemlje čas tako piscu kot bralcu, dodatno pa pogosto povsem zakrije temeljno sporočilo
zaključne naloge.
Uporaba kratic
Pri pripravi besedil s področja ekonomije in poslovnih ved se rabi kratic skoraj ni mogoče izogniti, čeprav
je s slogovnega vidika to dvorezni meč:
− Prepogosto pojavljanje kratic prispeva k nerazumljivosti besedila oziroma njegovi razumljivosti samo
za posvečene.
Ilustrativni primer
SURS, UMAR, BS in SKEP so le nekatere med inštitucijami, ki v RS redno objavljajo ocene letne stopnje
inflacije, izračunane na osnovi ICŽP.
14/19
− Opustitev uporabe kratic prispeva k nepreglednosti in razvlečenosti posameznih stavkov oziroma
celih odstavkov besedila.
Ilustrativni primer
Ocene letne stopnje inflacije na osnovi indeksa cen življenjskih potrebščin pripravljajo poleg Statističnega
urada Republike Slovenije še nekatere druge državne inštitucije, npr. Urad za makroekonomske analize in
razvoj ter Banka Slovenije. Urad za makroekonomske analize in razvoj tovrstne ocene navadno objavi v
Pomladanskem poročilu ter Jesenskem poročilu. Obe publikaciji sta v strokovni javnosti zelo cenjeni.
Poleg njiju izdaja Urad za makroekonomske analize in razvoj še vrsto drugih del. Njihov sistematičen
pregled najdemo na spletnih straneh Urada za makroekonomske analize in razvoj.
Pretiravanje v eno ali drugo smer je torej škodljivo; poiskati je potrebno pametno ravnovesje. Včasih je
mogoče kratice nadomestiti s smiselnim krajšanjem uradnega termina ali naziva.
Ilustrativni primer
Urad za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljevanju Urad) izdaja dve v strokovni javnosti zelo
cenjeni publikaciji: Pomladno poročilo ter Jesensko poročilo.
Seveda pa to ni mogoče, kadar v istem stavku navedemo dve instituciji, za kateri bi lahko uporabili krajše
poimenovanje »Urad«.
Ilustrativni primer
Ocene letne stopnje inflacije pripravljajo poleg Statističnega urada Republike Slovenije še nekatere druge
državne inštitucije, npr. Urad za makroekonomske analize in razvoj.
V tem primeru je vsekakor smiselna uporaba kratic; za mnoge (MNZ, SURS in podobno) je mogoče
domnevati, da jih iz dnevnega tiska pozna tudi širša javnost.
Pri razlagi pomena kratic imamo dve možnosti:
− V besedilu razložimo pomen posamezne kratice na mestu, kjer se prvič pojavi.
Ilustrativni primer
Med publikacijami, ki jih redno objavlja Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS),
najdemo Statistični letopis, Mesečni statistični pregled ter Statistične informacije.
− Pomen posamezne kratice razložimo v nanjo vezani opombi, ko se prvič pojavi v besedilu (tej
možnosti se skušamo v praksi priprave zaključne naloge na Ekonomski fakulteti izogibati).
Ilustrativni primer
Med publikacijami, ki jih redno objavlja SURS1, najdemo Statistični letopis, Mesečni statistični pregled ter
Statistične informacije.
___
1 SURS je kratica za Statistični urad Republike Slovenije.
Če v besedilu uporabljamo veliko število kratic, je smiselna priprava seznama kratic z ustreznimi
pojasnili, ki je lahko samostojna priloga zaključne naloge.
15/19
5. Citiranje in prepisovanje (plagiarizem)
Ločnica med citiranjem in plagiarizmom je v zaključnih nalogah pogosto zelo tanka, študentom na vseh
stopnjah študija pa včasih tudi zelo težko razumljiva. Namesto da bi kreativnost uporabili za izboljšanje
osebnega raziskovalnega prispevka, jo izkažejo pri iskanju (včasih celo kupovanju) že izdelanih, na matični
ali sorodnih institucijah že predloženih in ocenjenih seminarskih nalog ali celo zaključnih nalog višjih
stopenj študija. Za takšna dejanja opravičila ni. Enako velja tudi za dobesedno prepisovanje tujih del brez
navedbe vira: gre za povsem jasen primer plagiarizma, tj. kraje tuje intelektualne lastnine, za katero so po
določilih relevantnih pravilnikov za posamezno stopnjo študija določene ustrezne sankcije.
V zaključni nalogi je potrebno avtorsko besedilo (misel, spoznanje, idejo, podatke, ilustracije in podobno)
jasno in nedvoumno ločiti od tujega besedila, tujih spoznanj, podatkov, ilustracij itd.
Pri tem imamo na voljo dve možnosti:
1. Tuje besedilo, spoznanja, podatke, ilustracije itd. ob navedbi vira smiselno povzamemo s svojimi
besedami. Uporabimo lahko enega od naslednjih dveh načinov:
– Priimek avtorja dela omenimo v besedilu, v oklepaj pa vstavimo letnico in – zaradi lažje
sledljivosti – stran (navedba strani v sistemu APA sicer ni obvezna). Določilo velja tudi v primeru,
kadar je navedeno delo plod dveh avtorjev. Če navajamo delo treh, štirih ali petih avtorjev,
zapišemo ob prvi omembi dela v besedilu priimke vseh avtorjev, pri nadaljnjih omembah pa samo
priimek prvega, namesto naštevanja priimkov ostalih avtorjev pa uporabimo latinsko okrajšavo et
al. (et alii = in drugi). Če navajamo delo šestih ali več avtorjev, že pri prvi omembi v besedilu
zapišemo samo priimek prvega, namesto naštevanja priimkov ostalih avtorjev pa uporabimo
latinsko okrajšavo et al.
Ilustrativni primeri
Eco (2003, str. 46) je mnenja, da si v idealnem primeru tako nalogo kot tudi svetovalca izberemo proti
koncu drugega letnika študija, saj smo takrat že seznanjeni z vsebino posameznih strokovnih predmetov.
Ograjenšek in Bisgaard (1999, str. 2) menita, da je kakovost storitev za podjetja pomemben vir dolgoročne
konkurenčne prednosti.
Beauregard, Mikulak in Olson (1992, str. 9-13) podrobneje predstavljajo prispevke vodilnih avtorjev na
področju celovitega obvladovanja kakovosti. ... ... ... Navedeno trditev je torej mogoče utemeljiti z
razmišljanjem Beauregard et al. (1992, str. 35).
– Če imamo na seznamu literature več del istega avtorja (istih avtorjev) iz istega leta, jih
razporedimo po abecedi, za letnico pa dodamo tekočo črko. Naslednji ilustrativni primer se
nanaša na situacijo, ko imamo na seznamu literature tri dela Umberta Eca iz leta 2003, od katerih
je citirano delo po abecedi ravrščeno na drugo mesto.
Ilustrativni primer
Eco (2003b, str. 46) je mnenja, da si v idealnem primeru tako nalogo kot tudi svetovalca izberemo proti
koncu drugega letnika študija, saj smo takrat že seznanjeni z vsebino posameznih strokovnih predmetov.
– Kadar v tekstu povzemamo ugotovitve iz dveh ali več del istega avtorja, navedbe letnic v oklepaju
ločimo z vejico.
16/19
Ilustrativni primer
Kot ugotavlja Deshpande (1999, 2000), je razlogov za takšno stanje več.
– V primeru, da navajamo deli dveh avtorjev z enakim priimkom, zapišemo v besedilu tudi
začetnico/začetnici njunih imen.
Ilustrativni primer
J. Smith (2003) in F.W. Smith (2005) sta mnenja, da je proces pisanja zaključne naloge izjemno utrujajoč.
– Če avtorja v besedilu ne omenjamo, navedemo njegov priimek, letnico in stran v oklepaju na
koncu povzetega besedila. Določilo smiselno velja tudi za navajanje del dveh oziroma več kot
dveh avtorjev.
Ilustrativni primeri
V idealnem primeru tako nalogo kot tudi svetovalca izberemo proti koncu drugega letnika študija, saj smo
takrat že seznanjeni z vsebino posameznih strokovnih predmetov (Eco, 2003, str. 46).
Kakovost storitev je za podjetja pomemben vir dolgoročne konkurenčne prednosti (Ograjenšek &
Bisgaard, 1999, str. 2).
Cilji vsakega podjetja morajo biti razumevanje, nadzorovanje in zmanjševanje variabilnosti v proizvodih in
procesih (Beauregard et al., 1992, str. 35).
Opomba: Kadar navajamo priimka dveh soavtorjev v tekstu, ju povežemo z besedico »in«: Ograjenšek in
Bisgaard menita … Kadar pa njuna priimka navajamo v oklepaju, ju povežemo s simbolom »&«: kot v
zgornjem primeru. Določilo smiselno velja tudi za navajanje priimkov treh, štirih ali petih avtorjev, če so v
besedilu omenjeni samo enkrat (če so omenjeni večkrat, pri drugi in vseh nadaljnjih navedbah izpišemo –
kot že vemo – samo priimek prvega avtorja ter latinsko okrajšavo et al.).
− Če se v istem stavku ali odstavku sklicujemo na dve ali več različnih publikacij, navedemo relevantne
bibliografske reference v oklepaju na enak način, kot si sledijo na seznamu literature in virov, in jih
ločimo s podpičjem.
Ilustrativni primer
Nenehno učenje je tista gonilna sila, ki organizaciji v nemirnem in nestalnem poslovnem okolju omogoča,
da ostane prilagodljiva in fleksibilna (Sorenson, 2003; Tucker et al., 2007).
2. Če tuje besedilo navedemo dobesedno, je potrebno uporabiti navednice, pri čemer mora biti besedilo
povsem identično originalu, navedba strani pa je v tem primeru obvezna. Če je v originalu uporabljena
poševna pisava, jo moramo uporabiti tudi mi. Če pri prevzemanju besedila izpustimo nekaj besed ali
stavkov, moramo to tudi označiti s tremi pikami med oklepaji. Dobesednega navajanja seveda ne
uporabljamo v vsakem odstavku zaključne naloge, saj le-ta ne sme postati »kolaž« dobesednih navedb
iz različnih del.
Ilustrativni primer
Eco (2003, str. 46) pravi takole: »Po mojem je idealno, če si nalogo (in mentorja) izberete proti koncu drugega
letnika študija. Tedaj ste že seznanjeni z različnimi predmeti in […] s stanjem pri tistih predmetih, iz katerih
še niste naredili izpitov.«
17/19
Kadar imamo opravka z naštevanjem, omenimo ime avtorja v spremnem besedilu, ne pa pri zadnji alineji.
Določilo smiselno velja tudi za navajanje del dveh oziroma več kot dveh avtorjev.
Ilustrativni primer napačnega navajanja
Potočnik razlikuje med:
– iskano kakovostjo proizvoda, tj. lastnostmi, ki jih kupec lahko ovrednoti pred nakupom;
– izkustveno kakovostjo proizvoda, tj. lastnostmi, ki jih kupec lahko ovrednoti šele po nakupu oziroma
med uporabo (2000, str. 161).
Ilustrativni primer pravilnega navajanja
Potočnik (2000, str. 161) razlikuje med:
– iskano kakovostjo proizvoda, tj. lastnostmi, ki jih kupec lahko ovrednoti pred nakupom;
– izkustveno kakovostjo proizvoda, tj. lastnostmi, ki jih kupec lahko ovrednoti šele po nakupu oziroma
med uporabo.
Ali lahko v zaključnih nalogah kot referenčne navajamo zaključne naloge drugih avtorjev? Lahko, vendar
izključno v primeru, da navajamo originalna avtorska spoznanja kolegov (npr. rezultate empiričnih
raziskav). Nikakor pa nam njihove zaključne naloge ne smejo služiti kot osnova, na kateri bomo npr.
razdelali lasten kritični pregled literature.
In kako je z rabo t.i. sekundarnih referenc? Če je le mogoče, se njihovi rabi izognemo in skušamo
pridobiti primarno referenco, torej originalni prispevek navajanega avtorja. Če res ne gre drugače, pa se
zgledujemo po spodnjem ilustrativnem primeru (pri čemer opozarjamo na dejstvo, da je Kotlerjevo delo
tako splošno znano, da je v tem primeru uporaba sekundarne reference povsem nesprejemljiva).
Ilustrativni primer rabe sekundarne reference
Kotler (v Mohr, Webb in Harris, 2001, str. 47) opredeljuje družbeno odgovornost kot sistematično
delovanje institucije v smeri vzdrževanja in izboljševanja porabnikove ter splošne družbene dobrobiti.
Odgovor na vprašanje, kako je z navajanjem bibliografskih referenc v opombah, je podan v naslednji
točki. Na tem mestu velja ponovno poudariti, da se na Ekonomski fakulteti pisanju t.i. dokumentarnih
opomb, ki vsebujejo bibliografske reference, izogibamo.
Pri navajanju elektronskih del znanih avtorjev tako veljajo enaka pravila kot pri navajanju pisnih del. Ker
so strani v elektronskih knjigah in člankih navadno oštevilčene, je v besedilu mogoče tudi sklicevanje na
točno določeno stran.
In če je avtor organizacija? Problem t.i. korporacijskega avtorja se pojavlja tako pri rabi tiskanih
publikacij kot tudi pri navajanju elektronskih virov. Gre za:
− zakonodajne vire:
Ilustrativni primeri
1. Imamo uradno prečiščeno besedilo:
18/19
Čeprav je Zakon o sodnem registru doživel celo vrsto sprememb, se v tekstu nanj ne sklicujemo takole:
… Zakon o sodnem registru (Ur.l. RS, št. 13/1994, št. 91/2005, 111/2005 Odl.US: U-I-212-03-14,
114/2005-UPB1, 42/2006-ZGD-1 (60/2006 popr.), 33/2007, 54/2007-UPB2, 65/2008, v nadaljevanju
ZSReg) …
ampak takole:
… Zakon o sodnem registru (Ur.l. RS, št. 54/2007-UPB2, 65/2008, v nadaljevanju ZSReg) …
Izpustimo torej vse navedbe pred drugim uradno prečiščenim besedilom (UPB2):
Zakon o sodnem registru (Ur.l. RS, št. 54/2007-UPB2, 65/2008, v nadaljevanju ZSReg) v 4. členu določa
podatke, ki se vpisujejo v sodni register. V 16. členu ZSReg je določena prepoved revizije zoper
pravnomočno sklep o vpisu.
2. Uradno prečiščenega besedila še nimamo:
V tem primeru v tekstu navedemo vse relevantne dokumente, v katerih so vsebovane spremembe:
… Zakon o dohodnini (Ur.l. RS, št. 117/2006, št. 33/2007 Odl.US: U-I-198/05-12, 45/2007 Odl.US: U-I-
260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, v nadaljevanju ZDoh-2) …
Če v tekstu razpravljamo samo o izbranih spremembah zakona, navajamo vse relevantne zakonodajne dokumente do
vključno tistega, ki vsebuje spremembo, o kateri razpravljamo.
− spletne strani dane organizacije:
Ilustrativni primeri
Pregled prodajnih mest je na voljo na spletni strani podjetja Mercator (Prodajna mesta, 2008).
Na spletni strani podjetja je mogoče dostopati tudi do Mercatorjevega zaposlitvenega portala (M Kariera –
Zaposlitveni portal, 2009).
In kako se v tekstu sklicevati na informacije, ki smo jih pridobili s pomočjo intervjujev in/ali anket? Tako
intervjuji kot ankete sodijo med metode zbiranja primarnih podatkov. V tekstu navajamo odgovore iz
intervjujev in anket bodisi dobesedno v navednicah bodisi smiselno povzete. Obširnejši povzetki ali celo
popolni transkripti (prepisi posnetkov) sodijo med priloge, njihovo vključevanje na seznam literature in
virov pa ni potrebno.
6. Pisanje opomb
Razlikujemo med naslednjimi vrstami opomb:
− dokumentarnimi, ki so bibliografske reference na vir, iz katerega je privzeto besedilo ali misel in se
jim na Ekonomski fakulteti dosledno izogibamo;
19/19
Ilustrativni primer
___
1 Umberto Eco, Kako napišemo diplomsko delo. Ljubljana : Vale-Novak, 2003. 266 str.
− pojasnjevalnimi, ki podajo opredelitev strokovnega termina, razlago kratice, napotilo na eno od
naslednjih poglavij dela in podobno;
Ilustrativni primeri
___
1 Hagan (1994, str. 21) opredeljuje trženjsko specifikacijo kot izhodišče za načrtovanje in razvoj novega
proizvoda ter pripravo proizvodne specifikacije.
2 SURS je kratica za Statistični urad Republike Slovenije.
3 O tej problematiki bo več govora v tretjem poglavju diplomskega dela.
− primerjalnimi, ki bralca napotijo na druge vire, v katerih je obravnavana povezana problematika.
Ilustrativni primer
V literaturi najdemo celo vrsto alternativnih pristopov k ocenjevanju in izbiranju dobaviteljev. S skupnim
imenom jih lahko poimenujemo rangirni modeli (angl. rating models). Z njihovo pomočjo združimo vrsto
različnih kazalcev izvajanja (angl. performance indicators) v eno oceno izvajanja (angl. performance score).1
___
1 Temeljni problem rangirnih modelih je subjektivnost tako pri izbiri kriterijev ocenjevanja kot tudi pri
samem ocenjevanju, zaradi česar se v literaturi (glej npr. v Roodhooft & Konings, 1997, str. 97-102)
pojavljajo predlogi objektivnejših načinov ocenjevanja dobavitevljev, vendar njihova podrobna obravnava
presega okvire tega magistrskega dela.
Čeprav omogočajo sodobni urejevalniki besedil enostavno vstavljanje opomb bodisi pod črto na
posamezni strani (angl. footnote) bodisi na koncu celotnega besedila (angl. endnote), se na Ekonomski
fakulteti pisanju opomb na koncu celotnega besedila izogibamo, pisanje opomb pod črto pa skušamo
zmanjšati na minimum. Nekateri visokošolski učitelji so celo mnenja, da so kakršnekoli opombe v delu
povsem nepotreben balast. Kar je pomembno, naj bi vključili neposredno v osnovno besedilo zaključne
naloge, nepomembne stvari pa izpustili.
Če se odločimo za pisanje opomb, jih pišemo pod črto v velikosti 10 pik, besedilo pa enakomerno
porazdelimo (Alignment: Justified).
7. Končno urejanje tiskane ter priprava elektronske verzije zaključne naloge
Pri končnem urejanju tiskane ter pripravi elektronske verzije zaključne naloge smiselno upoštevamo
določila relevantnega pravilnika, ki se nanašajo na pripravo zunanje in notranje naslovnice, način vezave
ter število izvodov zaključne naloge, ki jih je potrebno oddati v pristojnem referatu.
Vsa dodatna pojasnila in napotke najdete na spletni strani »Zaključne naloge«.
Pred pričetkom pisanja zaključne naloge ne pozabite prebrati določil relevantnega pravilnika!
Pripombe, predloge in morebitne dodatne ilustrativne primere, ki bi pripomogli k izboljšanju navodil,
pošljite na e-naslov zakljucne.naloge@ef.uni-lj.si

mojbozicek · Objavljeno: 20 Mar 2012 17:20 Naslov sporočila: Oblikovanje Diplomske

Oblikovanje Diplomske
11. May 2011 | vezava | Kategorija: Novice
Kaj pomeni oblikovanje Diplomske?

Pred tiskanjem Diplomske Naloge je potrebno besedilo urediti po pravilih, ki jih v večini primerov predpišejo fakultete. Navodila za pisanje diplomske vsebujejo podatke o velikosti in vrsti pisave za besedilo naslove, podnaslov …, odmiki od robov, razmaki med naslovi in vrsticami, številčenje, označevanje tabel, slik in grafov …

Izdelava kazala vsebine, kazala slik in/ali tabel. Navajanje virov in literature …

Oblikovanje Diplomske tako zajema vse razen vsebine. Če potrebujete pomoč pri oblikovanju diplomske naloge ne oklevajte in naročite oblikovanje pri nas ter se izognite stresu in možnosti, da gre kar koli narobe.
Kdaj je potrebno oddati diplomsko v oblikovanje?

Glede vrstnega reda je gotovo, da je nalogo potrebno oblikovati pred Tiskanjem in Vezavo, kar pa ne velja njno za lektoriranje. Pri lektoriranju diplomske namreč ne pride do spremembe oblike, kar pomeni da ni pomembno kaj pride prej Lektoriranje ali Oblikovanje.
Kakšna je cena za Oblikovanje Diplomske?

Cena je odvisna od tega kaj vse zajema naročilo oblikovanja. Večina študentov namreč obvlada vsaj delno oblikovanje. V odvisnosti od tega, kaj vse ste oblikovali že sami in seveda od tega ali ste pri izdelavi diplomske naročili še kakšno našo storitev.

Vsi, ki boste v našem podjetju naročili Lektoriranje, Prevajanje Povzetka, Oblikovanje, Tiskanje in Vezavo boste deležni posebnih ugodnosti, ki vam jih bomo obračunali v ponudbi.
Kje najdem Navodila za Pisanje Diplomske Naloge?
Oblikovanje diplomske naloge

Večina fakultet ima le-ta objavljena na uradnih straneh fakultete ali pa jih prejmete ob začetku pisanja diplomske v referatu ali od mentorja. Navodila za večino fakultet lahko prejmete tudi pri nas.
Naloga je oblikovana, Kaj zdaj?

Diplomsko je potrebno oddati v tehnični pregled mentorju ali v referat. Šele ko prejmete pozitivno mnenje iz fakultete lahko nadaljujete z izdelavo diplomske naloge.

Na vrsti sta Tiskanje in Vezava Diplomske Naloge in na koncu, seveda še zagovor, kjer pa ne poznamo primera o neuspešnem zagovoru.

mojbozicek · Objavljeno: 21 Mar 2012 08:09 Naslov sporočila: oblikovanje magistrske naloge

Vsak študent mora po zaključenem pisanju magistrske naloge, le-to oblikovati po navodilih fakultete. Fakultete imajo zbrana navodila v knjižici, ki jo imenujemo Navodila za Pisanje Magistrske Naloge.
Kaj zajema Oblikovanje Magistrske Naloge?

Oblikovanje Magistrske Naloge zajema urejanje besedil z uporabo pravilnih pisav in njihovih velikosti. Definicija Slogov za naslove in podnaslove, številčenje, robovi, razmaki, zamiki … Prav tako pa vam v fazi oblikovanja uredimo kazala, tabele, slike, grafe, literaturo, vire …
Vse, kar se tiče oblikovanja magistrske naloge vam bomo pred vračilom naloge uredili.
Kdaj je potrebno Magistrsko Nalogo Oblikovati?

Naloga mora biti vedno oblikovana v skladu z navodili fakultete. Ali je potrebno nalogo oblikovati pred ali po lektoriranju? Lektoriranje besedila po svoji naravi ne posega v obliko, kar pomeni da ni bistveno ali oblikujete nalogo pred ali po lektoriranju. Je pa priporočljivo, da je pred oblikovanjem preveden povzetek. Tako bo tudi povzetek oblikovan v skladu z navodili.
Kako se naroči Oblikovanje?

Preprosto izpolnite spletni obrazec ali pa nam svojo magistrsko nalogo pošljite po elektronski pošti in poslali vam bomo nezavezujočo informativno ponudbo za oblikovanje. V primeru, da se s ponudbo strinjate jo preprosto potrdite z odgovorom na elektronsko sporočilo in zadeva je naročena.
Kdaj se plača Oblikovanje?

Plačilo mora biti v primeru, da ste naročili samo storitev oblikovanja opravljena pred vračilom besedila. Plačilo opravite preko elektronske banke ali pa z položnico na osnovi ponudbe, ki smo vam jo poslali v priponki.

mojbozicek

Senat Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani izdaja na podlagi 162. člena Statuta Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, št. 8/05, 118/05, 72/06 (76/06-popr.), 59/07 (82/07-popr.), 81/07, 5/08, 42/08, 62/08, 14/09, 38/09, 48/09, 55/09, 3/10, 47/10) in 30. člena Pravil Fakultete za upravo, sprejetih 24. 3. 2010, veljavnih od 25. 5. 2010, na seji 22. 9. 2010 ter 30. člena Pravil Fakultete za upravo, sprejetih 27. 10. 2010, veljavnih od 8. 11. 2010, na seji 27. 10. 2010 naslednji
PRAVILNIK O DIPLOMSKEM IN MAGISTRSKEM DELU
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina in obseg veljave pravilnika)
(1) Ta pravilnik ureja pogoje in postopek prijave dela, izbire mentorja, odobritve, izdelave, oddaje, zagovora in ocenjevanja diplomskega in magistrskega dela za študente na prvi in drugi stopnji študijskih programov (dodiplomski visokošolski in univerzitetni ter podiplomski magistrski programi), ki jih izvaja Fakulteta za upravo (v nadaljevanju: Fakulteta) Univerze v Ljubljani.
(2) Določbe tega pravilnika veljajo enako za diplomsko oz. magistrsko delo (v nadaljevanju: delo), razen če pravilnik za posamezno vrsto dela izrecno določa drugače.
(3) Ta pravilnik smiselno velja tudi za diplomska, specialistična in magistrska dela študentov na nebolonjskih študijskih programih.
2. člen
(namen in raven diplomskega oz. magistrskega dela)
(1) Diplomsko oz. magistrsko delo je samostojno strokovno delo, s katerim študent glede na stopnjo programa izkaže določeno raven znanja in sposobnosti za uporabo teoretičnega in praktičnega znanja ter strokovne in znanstvene literature in virov.
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za upravo
(2) Magistrsko delo mora biti rezultat samostojnega in individualnega raziskovalnega dela študenta, s katerim študent izkaže obvladovanje raziskovanega področja ter metod znanstveno-raziskovalnega dela.
(3) Z izdelavo in uspešnim zagovorom dela študent dokaže, da je sposoben samostojno pisno in ustno obravnavati zastavljen strokovni oz. raziskovalni problem na določeni stopnji študija.
II. PRIJAVA IN ODOBRITEV TEME IN NASLOVA DELA TER IZBIRA MENTORJA
3. člen
(pogoji za prijavo dela)
Študent lahko prijavi delo, ko mu do zaključka študija manjka največ 40 kreditnih točk (vključno z zaključnim delom), razen če je študent:
- nebolonjskega študijskega programa – tedaj lahko prijavi delo, ko mu do zaključka študija manjkata največ dve študijski obveznosti;
- vpisan po merilih za prehode na magistrski študij druge stopnje Uprava – tedaj lahko prijavi delo, ko mu do zaključka študija manjka magistrsko delo in največ 7 kreditnih točk.

mojbozicek

4. člen
(izbor teme in naslova dela)
(1) Temo dela izbere študent izmed razpisanih tem. Seznam razpisanih tem za posameznega mentorja sprejme Senat Fakultete v okviru postopka priprave Letnega delovnega načrta.
(2) Naslov dela v okviru odobrene teme določi kandidat v dogovoru z mentorjem. Naslov dela mora biti čim bolj določno opredeljen (na primer »Funkcije in organizacija javne uprave s poudarkom na upravnih enotah«, ne le »Javna uprava«).
5. člen
(prijava naslova dela)
(1) Študent prijavi naslov dela v dogovoru z mentorjem na obrazcu, ki je priloga tega pravilnika.
(2) Mentor predlaga (na obrazcu iz prejšnjega odstavka tega člena) tudi predsednika, pri magistrskem delu pa še drugega člana komisije za zagovor dela. Predsednik in člani komisije za zagovor morajo izpolnjevati pogoje za mentorja na določenem študijskem programu.
(3) Obvezni prilogi prijavnega obrazca sta življenjepis v Europass formatu in dispozicija dela. Dispozicija in življenjepis se uporabita za presojo strokovne ustreznosti predloga
študenta in odobritev teme študentu (oz. v primeru več kandidatov za isto temo izbiro najboljšega kandidata) glede na njegove delovne izkušnje in izkazana znanja s področja. Sestava življenjepisa je skupaj s pripravo dela tudi metoda usposabljanja študenta in bodočega diplomanta za večjo konkurenčnost na trgu dela.
(4) Če študent v soglasju z mentorjem oceni, da javna objava pripravljenega dela iz utemeljenih razlogov ni primerna ali bi bila v nasprotju s predpisi, mora to z obrazložitvijo uveljaviti že ob prijavi dela, o čemer ob prijavi teme posebej odloči pristojna komisija.
(5) Dispozicija diplomskega dela vsebuje (podrobneje v navodilih za pisanje dela kot prilogi tega pravilnika):
- delovni naslov diplomskega dela, vključno z angleškim naslovom dela,
- obrazložitev teme in problema (zadana naloga),
- namen in cilje diplomskega dela,
- določitev opisne teze, lahko tudi hipotez, in metodologijo dela (metode raziskovanja),
- strukturo dela,
- jedro literature in virov, vsaj 10 enot, od tega najmanj petino v tujem jeziku,
- predvideni časovni potek izdelave diplomskega dela.
(6) Dispozicija magistrskega dela vsebuje (podrobneje v navodilih za pisanje dela kot prilogi tega pravilnika):
- delovni naslov magistrskega dela, vključno z angleškim naslovom dela,
- obrazložitev teme in raziskovalnega problema,
- namen in cilje raziskovanja,
- oceno dosedanjih raziskovanj,
- določitev hipotez in metod raziskovanja,
- pričakovane rezultate in prispevek raziskovanja, zlasti uporabnost in prispevek rezultatov k stroki oz. znanosti,
- strjeni opis po predvidenih poglavjih in strukturo dela,
- jedro literature in virov v obsegu najmanj 50 enot, od tega najmanj petino v tujem jeziku,
- predvideni časovni potek izdelave magistrskega dela.
(7) Navedene pogoje in popolnost prijave dela preveri strokovna služba Fakultete. Če so ugotovljene pomanjkljivosti, strokovna služba študenta in predvidenega mentorja o tem obvesti po elektronski pošti. Študent je dolžan najkasneje v enem mesecu od obvestila predložiti prijavo v skladu s tem pravilnikom, sicer se prijava zavrže. Formalno popolno prijavo skupaj s potrdilom o opravljenih obveznostih študenta strokovna služba posreduje v obravnavo pristojni komisiji.
6. člen
(potrditev prijavljenega naslova)
(1) Naslov je sprejet in potrjen, ko pristojna komisija, ki se sestaja praviloma enkrat mesečno, potrdi izbran naslov ter določi mentorja oz. somentorja in komisijo za zagovor dela. O tem se študenta obvesti prek e-indeksa, člane komisije za zagovor dela pa po

mojbozicek

7. člen
(jezik dela)
(1) Delo je praviloma prijavljeno in napisano v slovenskem jeziku.
(2) Na poseben predlog študenta, ki ga v soglasju z mentorjem predloži ob prijavi naslova dela, pristojna komisija lahko odobri pisanje dela v angleškem jeziku, če se je program ali del programa izvajal v tem jeziku in so za to podani utemeljeni razlogi (tuj mentor ali član komisije, možnost objave v knjižni obliki pri tuji založbi ipd.). V tem primeru mora študent pripraviti daljši povzetek dela v slovenskem jeziku, za diplomsko delo v obsegu od 5 do 8 oz. za magistrsko delo v obsegu od 10 do 15 strani.
8. člen
(podaljšanje in sprememba prijavljene teme, naslova ali mentorja)
(1) Sklepi iz 6. člena tega pravilnika veljajo eno leto (12 mesecev) od sprejema. Na predlog študenta, ki vsebuje tudi soglasje mentorja in ga mora študent vložiti še pred iztekom prvotnega obdobja, lahko pristojna komisija podaljša rok za izdelavo odobrenega dela za največ šest mesecev. Če kandidat tudi v tem času ne predloži dela v postopek za zagovor, mora prijaviti drugo (enako ali novo) temo.
(2) Sprememba teme, naslova ali mentorja je dovoljena po istem postopku kot prijava naslova dela in izbira mentorja, na obrazcu v prilogi tega pravilnika, vendar največ enkrat v okviru posameznega študijskega programa, pri čemer mnenje o tem poda dotedanji mentor študenta.
(3) Spremembo mentorja lahko zahteva tudi mentor, ki mora svoj predlog obrazložiti.
9. člen
(izbira mentorja in somentorja)
(1) Še pred prijavo dela študent izbere mentorja. Študent ima pravico do mentorja, ki je za diplomsko delo na visokošolskem študijskem programu prve stopnje habilitiran najmanj kot predavatelj, na univerzitetnem študijskem programu prve stopnje in magistrskem programu druge stopnje pa najmanj docent. Izbrani mentor mora biti habilitiran za področje, s katerega je izbrana tema dela.
(2) Če se tema dela nanaša na več strokovnih oz. znanstvenih področij (npr. ekonomski in pravni vidiki), se poleg mentorja kot somentor določi še drug habilitiran visokošolski učitelj oz. sodelavec Fakultete, vsak z enega izmed področij, za katera gre. Somentor mora izpolnjevati enake pogoje kot mentor.
(3) Mentorji imajo omejeno število mentorstev. V enem koledarskem letu lahko mentor sprejme največ 30 študentov prve in največ 20 študentov druge stopnje, če pa sodeluje le na programih ene stopnje, pa do 50 študentov te stopnje. Mentor, ki ni zaposlen na Fakulteti, lahko sprejme skupaj največ do 30 mentorstev letno, pri čemer lahko sprejema mentorstva tekoča in največ še eno leto po tem, ko sodeluje v študijskem programu. Ažurno stanje sprejetih mentorstev lahko mentor spremlja preko informacijskega sistema, ki ga vzdržuje strokovna služba, vključno s črtanjem mentorstev, katerih veljavnost teme je že pretekla in ni bila podaljšana. O doseganju zgornjega števila mentorstev obvesti strokovna služba pristojno komisijo.
10. člen
(priprava dela v tujini v okviru mednarodne izmenjave)
(1) Študent ob vrnitvi iz tujine mentorja dela na Fakulteti za upravo seznani z delom in osnutkom oz. pisnim izdelkom, ki ga je opravil, zbral in izdelal na tuji visokošolski instituciji.
(2) Delo, ki so ga študenti pripravljali v tujini v okviru mednarodne izmenjave, mora, poleg ostalih določil tega pravilnika, vsebovati 10 % strani povzetka v angleškem jeziku.
11. člen
(sestava komisije za zagovor dela)
(1) Sestavo komisije za zagovor dela predlaga mentor, določi pa pristojna komisija iz 6. člena tega pravilnika.
(2) Komisija za zagovor diplomskega dela je sestavljena najmanj iz predsednika komisije in mentorja oz. somentorja kot člana/ov, za magistrsko delo pa še iz dodatnega člana komisije.

mojbozicek

III. IZDELAVA IN ODDAJA DELA
12. člen
(naloge mentorja)
(1) Mentor, enako morebitni somentor, mora s študentom vseskozi sodelovati pri pripravi dela, pri tem pa zagotoviti študentovo samostojno delo.
(2) Že ob začetku pisanja mora mentor študentu predstaviti zahtevana vsebinska in metodološka merila za ustreznost pristopa k zagovoru dela in standarde ocenjevanja dela po tem pravilniku.
(3) Študent mora upoštevati napotke mentorja in predložiti delo v končni pregled v rokih in način, kot se dogovorita z mentorjem. Ko študent odda osnutek dela (oz. po dogovoru z mentorjem njegov del) v pregled, mora mentor besedilo in izsledke natančno prebrati ter študenta usmeriti k odpravi morebitnih vsebinskih, formalnih in tehničnih pomanjkljivosti ali napak. Ob tem mora študent praviloma izsledke predstaviti mentorju tudi ustno.
(4) Celotno oddano delo mora mentor pregledati v enem mesecu od oddaje (v ta čas se ne šteje čas od 15. 7. do 15. 8.).
13. člen
(struktura in oblika dela)
(1) Struktura in oblika dela, tehnični vidiki, način citiranja uporabljene literature ter virov ipd. so določeni z Navodili za pisanje diplomskega in magistrskega dela, ki so priloga tega pravilnika. Poleg drugih sestavin se na naslovnici dela označi, v okviru katerega študijskega programa je delo pripravljeno.
(2) Mentor je pred odobritvijo ustreznosti dela za zagovor dolžan zagotoviti spoštovanje vsebinskega dela navodil iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Avtor mora citirane in povzete dele besedil ustrezno opremiti z navedbo virov, pri čemer ima povzemanje prednost pred dobesednim navajanjem. Dobesedno navajanje (z narekovaji označenimi navedki) je dovoljeno največ v obsegu ene desetine celotnega dela. Avtorstvo dela se ob oddaji dela za zagovor preverja z ustrezno programsko opremo.
14. člen
(tehnični in vsebinski pregled dela)
(1) Študent odda delo v elektronski obliki v enem dokumentu, urejeno v formatu, ki je združljiv s standardno oziroma splošno dostopno programsko opremo za urejanje
besedil (npr. doc, docx) praviloma po elektronski pošti strokovni službi, ko mentor potrdi, da z vidika vsebinske ustreznosti dela študent lahko pristopi k zagovoru, na obrazcu v prilogi tega pravilnika, ki ga odda strokovni službi.
(2) Strokovna služba Fakultete preveri, ali je delo s formalnih in tehničnih vidikov izdelano v skladu z Navodili iz prejšnjega člena oz. priloge tega pravilnika. Če pri pregledu ugotovi pomanjkljivosti, o tem po elektronski pošti obvesti študenta in mentorja. Študent mora v soglasju z mentorjem pomanjkljivosti odpraviti najkasneje v enem mesecu od obvestila.
(3) Strokovna služba delo pregleda največ dvakrat; če študent ne odpravi pomanjkljivosti, mora ponovno začeti postopek prijave dela. Če študent v enem mesecu ne predloži dela v postopek za zagovor, mora tehnični pregled opraviti znova.

mojbozicek

15. člen
(vsebinski pregled magistrskega dela)
(1) Po formalni uskladitvi strokovna služba posreduje magistrsko delo po elektronski pošti v pregled predsedniku in članom komisije za zagovor (ter študentu v vednost), ki lahko v 15 dneh podajo pripombe in jih posredujejo študentu, mentorju in strokovni službi.
(2) Študent je, v soglasju z mentorjem, dolžan upoštevati morebitne pripombe.
16. člen
(poročilo o pregledu in oceni ter predstavitev magistrskega dela)
(1) Strokovna služba Fakultete oddano magistrsko delo posreduje mentorju, ki najkasneje v 15 dneh od prejema dela pripravi poročilo za komisijo za zagovor. Osnovne podatke v poročilu o pregledu in oceni dela pripravi strokovna služba v sodelovanju s študentom.
(2) Poročilo mora obsegati:
- informacije o kandidatu, temi in mentorstvu (osebni podatki, predhodna izobrazba, povprečna ocena, odobrena tema in mentorstvo),
- formalne značilnosti dela (ustreznost naslova oz. teme, obseg besedila in struktura po poglavjih, obseg in ustreznost celotne uporabljene literature in virov),
- vsebinske značilnosti dela (ocena doseženega namena in ciljev raziskovanja, potrditve ali zavrnitve postavljenih hipotez, ustreznosti uporabe metod raziskovanja, doseženih rezultatov raziskovanja in njihovi uporabnosti ter prispevka k stroki oz. znanosti),
- oceno odlik in pomanjkljivosti dela (končna ocena dela in predlog komisiji za nadaljevanje ali prekinitev postopka zagovora dela),
- kratka predstavitev dela (za namen predstavitve diplomanta in njegovega dela na slavnostni podelitvi listin v obsegu od 8 do 12 vrstic).
Formalne podatke iz prvih dveh alinej tega odstavka pripravi strokovna služba v sodelovanju s študentom. Poročilo o pregledu in oceni dela mora biti pisano pregledno in jasno. Posebna pozornost v poročilu mora biti dana prispevku dela k stroki in znanosti.
(3) Po oddaji poročila mentorja strokovna služba pozove študenta naj predloži vezano magistrsko delo.
(4) Če mentor oceni, da kljub usklajevanju predloženo delo ni zrelo za zagovor, poda obrazložen predlog komisiji za magistrske študijske programe, da ne dovoli pristopa k zagovoru, o čemer komisija izda obrazložen sklep, ki se vroči študentu in mentorju in ga lahko študent izpodbija s pritožbo na senat v osmih dneh od vročitve.
17. člen
(oddaja vezanega dela)
(1) Študent tehnično in vsebinsko pregledano ter usklajeno delo predloži strokovni službi v vezani obliki, v tolikem številu izvodov, kolikor je članov komisije za zagovor.
(2) Delo se predloži trdo vezano po navodilih za pisanje dela v prilogi tega pravilnika. Poleg tega študent predloži delo tudi na podatkovnem nosilcu v formatu, ki je združljiv s standardno oziroma splošno dostopno programsko opremo za urejanje besedil, indeks in študentsko izkaznico (če sta bila študentu izdana) ter potrdilo o poravnanih obveznostih v knjižnici Fakultete. Ob oddaji dela študent podpiše zapisnik o zagovoru dela.
(3) Datum oddaje dela strokovna služba vnese v študentov e-indeks.
(4) Strokovna služba Fakultete po en izvod prejetih izvodov dela predloži članom komisije za zagovor, potem ko se določi termin zagovora.
IV. ZAGOVOR DIPLOMSKEGA OZIROMA MAGISTRSKEGA DELA
18. člen
(razpis termina zagovora dela)
(1) Strokovna služba v sodelovanju s komisijo za zagovor razpiše termin zagovora magistrskega dela. Zagovor magistrskega dela se razpiše praviloma v enem mesecu od oddaje poročila mentorja, razen julija in avgusta. Zagovori se ne izvajajo v času od 15. julija do 15. avgusta.
(2) Termine zagovorov del strokovna služba najprej sporoči prek e-indeksa ali po elektronski pošti ali telefonu študentu in komisiji za zagovor, nato pa jih skupaj z imenom študenta in mentorja, temo dela ter terminom in lokacijo zagovora, praviloma najmanj 3 dni pred zagovorom, objavi na oglasni deski oz. internetnih straneh Fakultete.
(3) Če študent brez opravičenega razloga ne pristopi na sklican zagovor, se šteje, kot da zagovor ni bil uspešno opravljen. Študentu se v takem primeru zagotovi največ še en pristop, sicer mora temo prijaviti znova.

mojbozicek · Objavljeno: 30 Mar 2012 07:38 Naslov sporočila: (zagovor diplomskega dela)

20. člen
(zagovor diplomskega dela)
(1) Študent po uvodni predstavitvi predsednika komisije za zagovor samostojno, brez zapiskov, na pamet in strnjeno, po dogovoru z mentorjem lahko tudi z multimedijsko predstavitvijo, predstavi motive za izbiro teme, osnovne probleme, ki jih je obravnaval in razrešil, uporabljene metode in najpomembnejše ugotovitve ter predloge, ki izhajajo iz obdelave teme. Študentova predstavitev diplomskega dela traja praviloma od 8 do 10 minut.
(2) Po predstavitvi člani komisije postavijo študentu vsak eno do tri vprašanja v kontekstu diplomskega dela.
(3) Po opravljenem študentovem zagovoru v za javnost zaprtem delu zagovora komisija za zagovor oceni kakovost diplomskega dela, študentovo predstavitev diplomskega dela ter kakovost odgovorov na postavljena vprašanja. Na podlagi teh ocen komisija oceni diplomsko delo in zagovor skupno z oceno, upoštevajoč standarde za ocenjevanje diplomskega dela, določene v tem pravilniku.
(4) Predsednik komisije sporoči študentu oceno javno in ustno takoj po opravljenem zagovoru, skupaj z razglasitvijo pridobljenega naziva diplomanta. Predsednik komisije vpiše oceno na zapisnik o zagovoru diplomskega dela, ki ga podpišejo vsi člani komisije.
(5) En izvod diplomskega dela pripada mentorju oz. somentorju, podpisani izvod pa predsednik komisije izroči študentu, ki ga odda v referatu, skupaj s podatkovnim nosilcem ter zapisnikom o zagovoru (in indeksom, če je izdan).
(6) Strokovna služba izda študentu potrdilo o diplomiranju takoj po uspešno opravljenem zagovoru. Potrdilo je začasno in velja do izdaje diplomske listine.
21. člen
(zagovor magistrskega dela)
(1) Študent po uvodni predstavitvi predsednika komisije za zagovor samostojno predstavi svoje delo, praviloma v času do 15 minut. Študent mora pripraviti multimedijsko podprto predstavitev na 6 do 10 prosojnicah.
(2) Študent se v svojem zagovoru osredotoči na:
- obrazložitev razlogov in motivov za izbiro teme,
- obrazložitev problema in predmeta raziskovanja s predstavitvijo hipotez,
- prikaz omejevalnih dejavnikov in morebitnih težav pri raziskovanju,
- jasno in sistemsko predstavi najpomembnejše rezultate raziskovanja, spoznanja, zakonitosti, modele, teorije, spoznana dejstva, s katerimi je rešil problem in predmet raziskovanja, uresničil namen in cilje raziskovanja ter dokazal postavljene hipoteze,
- prispevek dela k stroki in znanosti,
- kdaj in kako se rezultati, predstavljeni v diplomskem delu druge stopnje, lahko uporabijo.
(3) Po predstavitvi dela mentor poda povzetek svojega poročila.
(4) Člani komisije za zagovor dela zastavijo študentu vsak po največ tri pisna vprašanja. Če študent želi, mu predsednik komisije za zagovor odredi čas za pripravo odgovorov do 15 minut. Študent odgovarja na prejeta vprašanja po zaporedju, ki ga sam določi. Študent odgovarja tudi na dopolnilna ustna vprašanja, pri čemer zagovor traja do 30 minut.
(5) Po opravljenem študentovem zagovoru v za javnost zaprtem delu zagovora komisija za zagovor oceni kakovost dela, študentovo predstavitev dela, kakovost odgovorov na postavljena vprašanja in na podlagi teh ocen komisija skupno oceni delo in zagovor z oceno, upoštevajoč standarde za ocenjevanje dela, določene v tem pravilniku.
(6) Predsednik komisije sporoči študentu oceno javno in ustno takoj po opravljenem zagovoru, skupaj z razglasitvijo pridobljenega naziva diplomanta. Predsednik komisije vpiše oceno na zapisnik o zagovoru magistrskega dela, ki ga podpišejo vsi člani komisije.
(7) En izvod dela pripada mentorju oz. somentorju, en izvod predsedniku komisije preostali izvodi knjižnici Fakultete.
( Cool

Strokovna služba izda študentu potrdilo o diplomiranju takoj po uspešnem zagovoru, pri čemer se za pridobitev strokovnega naziva šteje dan zagovora. Potrdilo je začasno in velja do izdaje diplomske listine.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli