Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mojbozicek

Univerza na Primorskem

Fakulteta za turistične študije Portorož
Turistica

Pisanje in oblikovanje
diplomske naloge

Portorož
2000

Pisanje in oblikovanje diplomske naloge

Avtorji: Tomi Brezovec, Igor Jurinčič in Aleksandra Brezovec

Založila: TURISTICA – Visoka šola za turizem, Portorož, 2000
Tsk: VEK Koper
Oblikovanje: Intermedia, Izola
Naklada: 500

KAZALO

1 PRIPRAVA IN VSEBINA DIPLOMSKE NALOGE 1
1.1 Pogoji za pristop k diplomi 1
1.2 Kaj je diplomska naloga 1
1.3 Izbor teme 1
1.4 Vsebina 2
1.5 Dispozicija 3
1.6 Postopek prijave 4
2 TEHNIČNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE DIPLOMSKE NALOGE 5
2.1 Obseg diplomske naloge in vezava 5
2.2 Številčenje, razvrstitev in oblikovanje strani 5
2.3 Oblikovanje besedila 6
2.4 Naslovi poglavij in kazalo 6
2.5 Tabele in slike 7
2.6 Opombe pod črto 10
2.7 Navajanje virov v besedilu 11
2.8 Seznam uporabljenih virov 14
2.8.1 Primeri bibliografskega zapisa pri knjigah 15
2.8.2 Bibliografski zapis člankov v periodičnih publikacijah 17
2.8.3 Elektronski viri 18
3 JEZIKOVNI SLOG PISANJA DIPLOMSKE NALOGE 20
4 PREDSTAVITEV IN ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE 23
4.1 Prijava zagovora 23
4.2 Potek zagovora 23
4.3 Po zagovoru 24
PRILOGE 25
Priloga 1: Prijava teme 25
Priloga 2: Izgled platnice 26
Priloga 3: Notranja naslovna stran 27
Priloga 4: Podatki o diplomski nalogi 28
Priloga 5: Prijava zagovora 30
Priloga 6: Razpis zagovora 31
Priloga 7: Potrdilo o diplomiranju 32

1 PRIPRAVA IN VSEBINA DIPLOMSKE NALOGE

1.1 POGOJI ZA PRISTOP K DIPLOMI

Za pridobitev diplome in s tem ustreznega akademskega naslova "diplomirani organizator turizma", mora študent poleg opravljenih predpisanih izpitov, seminarskih nalog, terenskega dela, strokovne prakse in drugih obveznosti, izdelati in uspešno zagovarjati diplomsko nalogo (glej tudi pravilnik o pripravi in zagovoru diplomske naloge, ki ga je sprejel senat TURISTICE dne 24.11.1998).

1.2 KAJ JE DIPLOMSKA NALOGA

Diplomska naloga je samostojno pisno strokovno delo mladega strokovnjaka, v katerem študent pod vodstvom mentorja, zaokroženo obdela odobreno temo. Z njo dokaže, da obvlada znanstveno metodologijo, da zna uporabljati domačo in tujo strokovno literaturo ter znanja, ki si jih je pridobil med študijem. Pri strokovnih delih se praviloma še ne pričakuje znanstvenih izsledkov in izvirnosti, kot pri znanstvenih delih.

Diplomsko naloga je lahko izjemoma tudi rezultat skupinskega dela, vendar mora biti jasno razviden prispevek posameznega študenta (avtorstvo poglavij, posameznih izdelkov). Čeprav se zdi takšna oblika enostavnejša, je njena slaba stran pogosto nepovezanost zaradi različnega pristopa avtorjev.

1.3 IZBOR TEME

Pri izbiri teme diplomske naloge je najtežja odločitev, v kakšno strokovno področje naj se študent usmeri. Ob obilici možnih tem in ne dovolj raziskanih področij v turizmu, se lahko odločite, da boste proučevali, npr.:
• posamezen pojav znotraj podjetja ali dejavnosti;
• podjetje ali dejavnost kot celoto (hotel, agencija, gostinski obrat, marketing, finance itd.),
• turistične dejavnosti na različnih teritorialnih in organizacijskih ravneh (turistični kraj, občina, regija, država, LTO, TIC, GIZ, zavod, itd.).

Izbirate lahko med zelo ozko specializiranimi ali široko zastavljenimi temami, med teoretičnimi in praktičnimi temami. Pogosto je izbor teme odvisen od razpoložljivega gradiva, potreb prakse, materialnih možnosti, razpoložljivega časa, predvsem pa od interesnega področja, ki posameznikovim sposobnostim najbolje ustreza. Tema ne sme biti preveč široka, ker se sicer pogosto dogaja, da želi neizkušeni kandidat nekritično uvrstiti v nalogo vse, kar je o temi izvedel. Bolje je, če izberete ožjo temo in jo natančneje obdelate.

Po izboru teme je treba oblikovati naslov naloge, ki bo kratko in jedrnato predstavil bistvo vaše naloge, ter se dogovoriti z mentorjem, ki mora biti visokošolski učitelj TURISTICE, o poteku in načinu sodelovanja. Po potrebi si lahko kandidat izbere tudi somentorja, ki naj bo priznan strokovnjak s področja turizma, visokošolski učitelj ali asistent TURISTICE.

1.4 VSEBINA

Diplomska naloga ima naslednje vsebinske dele:
1. Naslov
2. Kazalo
3. Seznami tabel, grafikonov in slik
4. Uvod
5. Obdelava teme
6. Zaključek
7. Seznam uporabljenih virov
8. Priloge

Naslov diplomske naloge mora odsevati njeno vsebino. Ne sme biti preširok in niti preozek, mora pa biti kratek, jasen in aktualen. Komplicirani, dolgi ali preozki naslovi odbijajo bralca od nadaljnega branja.

Kazalo navaja zaporedje obravnavane materije in vsebuje vse dele in poddele diplomske naloge. Označevanje posameznih delov temelji na dekadnem sistemu in arabskih številih.

V uvodnem delu je predstavljen predmet obravnave, smisel, cilji, problemi ter dosedanje raziskave na tem področju. Na kratko so predstavljene uporabljene metode za obravnavo teme in struktura diplomske naloge. Uvod naj ne bo predolg (do deset odstotkov pisnega dela naloge).

Osrednji del diplomske naloge je sestavljen iz teoretičnega dela, ki mu sledi analitični del. Diplomska naloga mora imeti tudi perspektivni del s predlogi za reševanje odkritih problemov, napotki za nadaljnje raziskave, navodila za ukrepanje in podobno.

• Teoretični del je sestavljen iz kritičnega pregleda virov s povdarkom na njihovih dobrih in slabih straneh. Predstavljeni so različni pogledi na izbrano področje (različne teorije) in izhodišča, na katerih bo temeljil analitični del naloge.
• V analitičnem delu so predstavite najpomebnejša lastna in tuja spoznanja, stališča, podatke in informacije. V tem delu problem najprej vsestransko opišite nato pa analizirjte njegove značilnosti, zveze, funkcije in odnose do drugih pojavov ali celovitega okolja. Postavite in preverite svoje hipoteze o pojavu. Na podlagi ovrženih ali potrjenih hipotez nato v sintezi oblikujte končno razlago rezultatov. Rezultate kritično ocenite in vašo razlago primerjajte s splošnimi in že znanimi ugotovitvami.
• V perspektivnem delu predlagajte konkretne rešitve, ukrepe in aktivnosti, ki bodo izbrano temo dodatno osvetlile.

V razpravo ne vključujte vsega gradiva, tabel in drugih prikazav. Izberite najpomembnejše in tiste, ki najustrezneje in jedrnato prikazujejo vaše ugotovitve in zaključke.

V zaključku (sklepu) podajte odgovore na vsa ključna vprašanja, ki smo si jih zastavili na začetku. Kritično povzamite in ovrednotite uporabljene metode, ugotovitve in rezultate. Opozorite na nepopolnosti in na morebitne potrebe po dodatnih raziskovanjih in pojasnitvah problema. V zaključku ne posplošujte ali celo odpirajte novih področij, ki jih v nalogi niste obdelali. Zaključek obsega približno 10 odstotkov pisnega dela naloge.

Na koncu naloge naj bo skupen seznam uporabljenih virov, vendar le tistih, ki ste jih uporabili in citirali v nalogi.

1.5 DISPOZICIJA

Dispozicija vsebuje:
• utemeljitev izbora teme,
• namen naloge (zakaj želi obravnavati izbrano temo),
• cilje naloge (kaj želi z nalogo doseči),
• metodologija dela,
• struktura naloge,
• literatura in viri (ločeno).
V dispoziciji je treba predstaviti, kako boste temo obravnali in kaj se je do sedaj že ugotovilo na tem področju. Opozoriti je treba tudi na morebitne posebne vsebinske probleme, če jih predvidevate.

V dispoziciji je treba pedstaviti tudi predvidene metode (način) dela, ki jih boste uporabili pri obdelavi teme, in utemeljiti njihovo izbiro (zakaj). Predstavite strukturo naloge, iz katere mora biti razvidno vsebinsko zaporedje poglavij in podpoglavij.

Dispozicija naj obsega približno dve strani. Strani v dispoziciji morajo biti oštevilčene, prav tako poglavja, literatura in viri pa morajo biti razvrščeni po abecedi. Pred oddajo mora biti dispozicija lektorirana.

Svetujemo vam, da si pripravite tudi časovni in finančni načrt (npr. priprava dela, nabava in študij literature, terensko delo, izvedba anket, obdelava podatkov, izdelava grafov, pisanje besedila, lektoriranje naloge, razmnoževanje, vezava idr.)

Dobro zastavljena zasnova naloge je v veliko oporo pri nadaljnjem delu in načrtovanju aktivnosti, ki so potrebne za izdelavo naloge. Priporočljivo je, da dispozicijo oddate, ko ste si že odgovorili na vsa ključna vprašanja v zvezi z izbrano temo. Odstopanje od dispozicije in različne spremembe (npr. naslova, somentorja) zahtevajo dodatne obravnave strokovnih komisij, kar utegne spremeniti vaš časovni načrt.

1.6 POSTOPEK PRIJAVE

Diplomsko nalogo lahko prijavite, ko ste opravil vse ali večino obveznosti po študijskem programu. Po tem, ko ste izbrali temo, izoblikovali naslov naloge in se dogovorili z mentorjem, prijavite diplomsko nalogo na posebnem obrazcu Prijava teme diplomske naloge, ki ga dobite v ŠIS-u (glej vzorec v Prilogi 1) in katerega mora podpisati tudi mentor (in somentor). Prijavi morate priložiti tudi dispozicijo naloge in jo oddati v tajništvo šole.

Ustreznost prijave preveri Komisija za študijske zadeve, ki se načeloma sestaja enkrat mesečno. V kolikor je tema diplomske naloge v dispoziciji dobro utemeljena, pošlje komisija naslov naloge v potrditev Senatu, ki mora najkasneje v roku treh mesecev podati končno potrditev (ali morebitno zavrnitev) teme.

2 TEHNIČNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE DIPLOMSKE NALOGE

2.1 OBSEG DIPLOMSKE NALOGE IN VEZAVA

Diplomska naloga obsega praviloma tri do štiri avtorske pole (ena avtorska pola obsega 30.000 znakov), 90.000 – 120.000 znakov, oz. 50 - 65 strani. Biti mora napisana na belem papirju fomata A4, minimalne teže 80g/m2. Naloga je vezana v trde platnice v modrem platnu z zlatimi črkami. Študent odda tri trdo vezane izvode in kopijo celotne naloge (besedilo, tabele, slike...) na disketi/CD z navedbo programa s pomočjo katerega je bila izdelana.

2.2 ŠTEVILČENJE, RAZVRSTITEV IN OBLIKOVANJE STRANI

Številčenje
Diplomska naloga je pisana le na eni strani, zato ni razlike med listom in stranjo. Prva notranja stran (ne platnica!) v trdo vezanem izvodu (oz. naslovna stran pri mehko (spiralno) vezanem izvodu, ki ima namesto platnice prozorno folio) ni oštevilčena. Tudi ostale "tehnične" strani pred osnovnim besedilom (Zahvala, Kazalo...) niso oštevilčene oz. jih številčimo z malimi rimskimi številkami (i, ii, iii...). Prva stran besedila naloge (običajno je to Uvod) se oštevilči z arabsko številko 1. Številčenje se nato neprekinjeno nadaljuje do konca naloge. Številka strani je običajno v spodnjem desnem kotu.

Razvrstitev
1. Platnica ima predpisano vsebino, ki je prikazana v Prilogi 2 (pri mehko vezanem izvodu je namesto platnice prozorna folija).
2. Prvi notranji list je prazen (v mehko vezani nalogi ga ni).
3. Notranja naslovna stran (Priloga 3) (v mehko vezani nalogi je to prva stran).
4. Stran z zahvalo mentorju, podjetjem in posameznikom, ki so kakorkoli pomagali pri nastajanju naloge. (Ni obvezna.)
5. Strani s podatki o diplomski nalogi (ključna informacijska dokumentacija) v slovenskem in angleškem jeziku (vsak jezik na svoji strani). Uporabljamo natančno takšno obliko, ločila in okrajšave kot so prikazane v Prilogi 4. Dodatno in neobvezno ji lahko sledi stran s podatki o diplomski nalogi v italijanskem ali nemškem jeziku;
6. Kazalo in po potrebi še kazalo tabel in kazalo slik;
7. Strani z osnovnim besedilom naloge od uvoda do zaključka (številčene od 1 dalje);
8. Seznam v nalogi uporabljenih oz. citiranih virov;
9. Priloge (če so).

Oblikovanje strani
Ovojna stran (platnica) ima predpisano vsebino (glej Prilogo 2).
Notranje strani diplomske naloge imajo naslednjo obliko:
• levi rob: 3,5 cm (zaradi vezave)
• zgornji rob: 2,5 cm
• desni rob: 2,5 cm
• spodnji rob: 3 cm

2.3 OBLIKOVANJE BESEDILA

Naloga mora biti pisana z urejevalnikom besedil (računalnik). Besedilo je pisano le na eni strani lista (enostransko).

Besedilo naj bo pisano z znaki velikosti 12 pik. Za osnovno besedilo je priporočena uporaba tipa proporcionalnih črk z zaključki (serif font) kot na primer Times New Roman ali Calisto. Za naslove, tabele itd. lahko uporabljamo črke brez zaključkov (sans serif) kot npr. Arial ali Tahoma.

Osnovno besedilo je pisano v razmaku 1,5 vrstice. Besedilo naj ima poravnan levi in desni rob.

Med odstavki naj bo ena prazna vrstica, med poglavji in podpoglavji pa dve. Vsako novo poglavje (ne pa tudi podpoglavje) se začne na novi strani.

2.4 NASLOVI POGLAVIJ IN KAZALO

Besedilo diplomske naloge je razdeljeno v poglavja. Kadar je potrebno poglavje deliti na več smiselno zaokroženih celot, to storimo s podpoglavji. Kadar poglavje razdelimo na podpoglavja, morata biti najmanj dve podpoglavji. Besedilo z velikim številom poglavij je nepregledno, zato je potrebno pred vsakim novim poglavjem oz. delitvijo na podpoglavje pretehtati ali je misel, ki jo bomo v poglavju obdelali, dovolj močna za samostojno poglavje oz. podpoglavje.
Naslove poglavij in podpoglavij pišemo poudarjeno oz. krepko (bold). Ne podčrtujemo in ne uporabljamo ležečih črk (italic).

Pri številčenju poglavij in podpoglavij ne uporabljamo več kot treh nivojev (le izjemoma štiri). Pri nadaljnji delitvi besedila raje uporabimo neoštevilčene mednaslove in podobno. Med naslovi poglavij, podpoglavij in besedilom vstavimo eno prazno vrstico.

Številčenje Primer
POGLAVJE 1 1 1 GOSPODARSKE DRUŽBE
PODPOGLAVJE 2 1.1 1.1 KAPITALSKE DRUŽBE
Podpoglavje 3 1.1.1 1.1.1 Delniška družba
Podpoglavje 3 1.1.2 1.1.2 Družba z omejeno odgovornostjo
Podpoglavje 4 1.1.2.1 Ustanovitev in poslovanje
Podpoglavje 4 1.1.2.2 Odgovornost družbenikov
PODPOGLAVJE 2 1.2 1.2 OSEBNE DRUŽBE
POGLAVJE 1 2 2 OBLIKE POGODB
PODPOGLAVJE 2 2.1 2.1 KUPOPRODAJNA POGODBA
PODPOGLAVJE 2 2.2 2.2 NAJEMNA POGODBA

Kazalo uvrstimo na začetek diplomske naloge. V kazalu označimo največ tri nivoje poglavij in podpoglavij in strani, na katerih se nahajajo. V kazalo vključimo tudi priloge, če jih naloga ima. Kadar je v nalogi veliko tabel in slik pripravimo tudi kazali le-teh in ju uvrstimo za osnovnim kazalom.

2.5 TABELE IN SLIKE

Tabelarični in slikovni prikazi (grafi, fotografije in druge ilustracije) se morajo nahajati čim bliže besedilu, ki jih opisuje. Vse tabele in slike imajo vsak svoje zaporedno številčenje z arabskimi številkami neglede na njihovo izmenično pojavljanje (npr. Tabela 1, Tabela 2, Slika 1, Tabela 3, Slika 2 ...). Za pisanje tabel in slik lahko uporabimo pisavo brez zaključkov (sans serif) kot npr. Arial.

a) Tabele
Tabela mora vsebovati:
• Zaporedno številko in naslov tabele.
• Glavo tabele, kjer je označena vsebina posameznih stolpcev. Besedilo v naslovih stolcev naj bo postavljeno v srdino (center).
• Jedro tabele, ki je sestavljeno iz vrstic s podatki.
• Pod tabelo so lahko opombe, ki dodatno razlagajo posamezne elemente tabele. Opombam sledi razlaga uporabljenih kratic in simbolov.
• Na koncu tabele navedemo vir iz katerega je tabela prepisana ali prirejena. Vire navajamo skladno s pravili za citiranje in navajanje virov. Vsebinsko navedemo:
- vir, če je tabela v celoti povzeta iz nekega dela, članka itd.
- vir podatkov, če je tabela sestavljena na osnovi objavljenih podatkov
- če je tabela prirejena oz. dopolnjena na osnovi določenega vira to navedemo (Prirejeno po Mihalič, 1996, 75)
- če je tabela narejena na osnovi podatkov iz lastnih raziskav ne pišemo kot vir svojega imena saj se razume, da je njen avtor pisec diplomske naloge.

Tabele morajo biti pregledne in ilustrativne. V komentarju tabele ne ponavljamo tistega, kar je iz tabele že razvidno, ampak dodatno pojasnemo tabelo, na primer razložimo zakonitosti oz. informacije, ki so posredno razvidne iz tabele. V komentarju lahko tudi analiziramo gibanja, ki so razvidna iz tabele.

Tabela 1: Število gostov in njihove prenočitve po občinah
Koper, Izola in Piran ter pomembnejših krajih, 1998

Občine Turistia Prenočitvea
vsi tuji domači vse tuje domače
Koper 72.677 23.817 48.860 279.684 60.542 219.142
- Koper 23.210 12.359 10.851 51.176 22.131 29.045
- Ankaran 49.296 11.424 37.872 228.337 38.377 189.960
Izola 62.908 22.047 40.861 300.189 87.974 212.215
- Izola 62.908 22.047 40.861 300.189 87.974 212.215
Piran 306.752 180.452 126.236 1.219.190 703.942 515.248
- Piran 21.682 13.551 8.131 66.520 34.218 32.302
- Portorož 234.785 154.947 79.838 911.901 621.821 290.080
- Seča 25.392 7.312 18.080 87.646 19.331 68.315
- Strunjan 24.829 4.642 20.187 152.508 28.127 124.381
Skupaj 442.337 226.380 215.957 1.799.063 852.458 946.605
Opombe: a Seštevki navedenih krajev znotraj občin ne dajo skupnega rezultata,
ker so predstavljeni le nekateri kraji.
Vir: Statistični urad Republike Slovenije RS, 1999
Tabelo uvrstimo v besedilo čim bližje mestu, kjer je omenjena. Pri tem moramo paziti, da bo celotna tabela na eni strani, in sicer od naslova do navedbe vira. Le izjemoma je lahko tabela daljša od ene strani. V tem primeru na naslednji strani ponovimo skrajšan naslov tabele z oznako, da gre za nadaljevanje tabele, in glavo tabele za lažje spremljanje. V besedilu se na tabelo sklicujemo tako, da navedemo njeno številko.

Primer: Trend porasta števila nočitev, ki je prikazan v Tabeli 4, kaže na ...

b) Slike
Slike označujemo podobno kot tabele. Številčimo jih po vrstnem redu in jih umeščamo čim bliže omembi v besedilu. Prav tako pazimo, da je vsa slika na eni strani.

Pri slikovnih prikazih podatkov uporabimo prikaz, ki bo izpostavil bistvo prikaza. Tako uporabimo linijski graf za prikaz trendov, stolpiče za prikaz strukture oz. odnosa med več kategorijami itd.

Pri grafih upoštevamo črno-bel izpis, ko označujete posamezne serije podatkov. Moder in zelen stolpec bosta v ČB izpisu enaka! Primer grafičnega prikaza podatkov je prikazan spodaj.

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 1999

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 1999

2.6 OPOMBE POD ČRTO

Opombe pod črto uporabimo takrat, kadar želite dodatno pojasniti kakšno misel iz osnovnega besedila oz. dodati pripombo ali informacijo, s katero ne želimo obremenjevati osnovnega besedila, saj bi s tem prekinili tok misli.

Pri nekaterih sistemih navajanja virov podatkov, se tudi za navedbo vira uporablja sistem opomb pod črto. Na TURISTICI odsvetujemo uporabo takšnega načina (glej Navajanje virov v besedilu). Opombe pod črto pišemo z enakimi črkami kot osnovno besedilo vendar zmanjšane velikosti (običajno dve piki manj).
• Opombe pod črto se morajo nahajati na strani na katero se nanašajo.
• Opombe številčimo in sicer od ena dalje skozi vse besedilo.
• Oznako opombe zapišemo v superscriptu to je rahlo dvignjeno in pomanjšano vendar v enaki obliki pisave, kot je uporabljena za osnovno besedilo.
• Oznako napišemo za besedilom brez razmaka. Npr.: (...) so o tem razpravljali tudi domači strokovnjaki. Trdimo lahko...
• Na koncu opombe pod črto postavimo piko.

2.7 NAVAJANJE VIROV V BESEDILU

Obstaja več načinov (pravil) navajanja virov in oblikovanja seznama uporabljene literature. Največkrat uporabljeni sistemi so APA, MLA, Turabian, Harvard, Chicago in Vancouver, ki natančno predpisujejo način navajanja virov, citiranje in druge stilistične elemente. Med njimi ni večjih razlik. Na TURISTICI priporočamo uporabo oblike, ki temelji na APA pristopu in je navedena v nadaljevanju. Način navajanja virov in literature ter citiranja moramo dosledno uporabljati v celotni diplomski nalogi.

Pri navajanju avtorjev ne navajamo njihovih akademskih in drugih naslovov. Krajšave pri bibliografskem zapisu pišemo v jeziku v katerem je pisano delo (npr: Št. 1, Vol.1, Band 1; 2. izd., 3rd ed., 2. Auflage).

Poznamo nekaj načinov navajanja virov v besedilu. Dva najpogostejša načina sta:
• v oklepaju med besedilom (avtor/delo oz. avtor/datum) in
• tradicionalni način z opombami pod črto oz. na koncu besedila (footnote/endnote).

Na TURISTICI navajamo vir v oklepaju med besedilom po sistemu avtor/datum, saj je tako lažje slediti besedilu. Sistem avtor/datum pomeni, da navedemo avtorja s priimkom in letnico izdaje dela. Oboje ločimo z vejico - npr.: (Kotler,1996). V seznamu uporabljenih virov navedemo celoten bibliografski zapis tega dela. Iz besedila mora biti razvidno iz katerega vira (avtor in leto objave) povzemamo neke ugotovitve. Kadar se v istem odstavku še vedno opiramo na isti vir, ni potrebno ponovno pisati letnice izdaje.

a) delo enega avtorja
• Johnson (1994) ugotavlja, da je varnost pomemben element pri izbiri cilja počitniškega potovanja, saj je kar…
• Raziskava vpliva posameznih elementov na izbor cilja počitniškga potovanja (Johnson, 1994) kaže, da je varnost …
• Johnson je leta 1994 ugotovil, da je varnost... Johnson nadalje ugotavlja, da...

b) delo dveh avtorjev
Postopek je enak kot pri enem avtorju. Vedno navajamo oba avtorja po vrstnem redu, kot sta navedena na viru, ki smo ga uporabili.
• Že leta 1972 sta Mann in Bradley ugotovila, da je …
• Mann in Bradley (1972) povezujeta izbor destinacije z…
• Za izbor destinacije je pomemben njena dostopnost (Mann in Bradley, 1972), varnost (Johnson, 1994), imidž (Kotler, 1999) in ...

c) delo do petih avtorjev
Prvič navedemo vse avtorje, v naslednjem navajanju istega vira pa le prvega s pripisom "et al.". Kadar bi lahko prišlo do zmede, ker imata dve skupini avtorjev vire izdane v istem letu in s prvim (ali več zaporednih) avtorjem z enakim priimkom, navajamo kasneje toliko avtorjev, da je popolnoma jasno iz katerega vira izhajajo zapisane navedbe.

Prva omemba:
• Smith, Krantz in Chang (1996) povdarjajo pomen …
V nadaljevanju:
• V primerjavi števila nočitev in števila gostov Smith et al. (1996) ugotavljajo, da obstaja…

d) delo šestih in več avtorjev
V besedilu že prvič navedemo samo prvega avtorja in letnico ter dodamo "et al." (lat. "in drugi"). V kolikor bi lahko prišlo do zmede pri identifikaciji vira zaradi dveh skupin z enakim priimkom prvega avtorja, naštevamo toliko avtorjev, da je razvidno, kateri vir imamo v mislih. V spisku uporabljene literature navedemo vse avtorje.

e) organizacija kot avtor
Običajno navajamo polno ime organizacije, ki je avtor vira. Oznaka je lahko krajša vendar mora omogočati prepoznavo vira v spisku uporabljenih virov na koncu diplomske naloge. Dolga imena krajšamo tako, da pri prvi omembi vira izpišemo celotno ime in okrajšavo v oglatem oklepaju, kasneje pa le skrajšano obliko.
• Prva navedba vira: (Statistični urad Republike Slovenije SURS, 1999)
• Naslednja navedba: (SURS, 1999)

Krajša imena in imena, kjer bi kratica lahko povzročala nesporazume, izpisujemo vedno v celoti.

f) citiranje
Citiranje je dobesedno navajanje besedila avtorja vira, prepis tabele ali slike. Dobesedno navajanje uporabljamo takrat, ko želimo posebej izpostaviti besede avtorja, ker lepo ilustrirajo tisto, kar smo sami želeli povedati. Pri navajanju vira dodamo poleg imena in letnice tudi stran oz., številko tabele ali slike, ki jo navajamo, da bi lažje našli referenčni podatek. Citirano besedilo navajamo v navednicah, če je citat daljši od dveh vrstic, ga običajno pišemo v nov odstavek z levim robom zamaknjenim v desno.
• Citirano besedilo na koncu označimo: (Spetch in Wilkie, 1987, str. 15-16) – brez pike na koncu!
• Krajše citate v besedilu citiramo lahko tudi:
... vendar, kot trdi Kranjec (1994, str. 275), je "kakovost storitev pogoj za zadovoljstvo gostov".

Tabele in slike označimo pod tabelo in sliko na način:
• (Kotler, 1995, Sl. 4.1)
• (Morrisson, 1988, Tabela 4)

g) "vir, ki navaja vir"
Včasih zasledimo avtorja, ki navaja drugega avtorja (sekundarni vir, ki navaja primarni vir). Praviloma je potrebno priti do prvotnega (primarnega) vira. Kadar to ni mogoče uporabljamo sekundarni vir.

Npr. Kotler (sekundarni vir) navaja v svojem delu Marketing management: Trženjsko upravljanje – analiza, načrtovanje, izvajanje in nadzor (1996) na strani 52 Lanninga in Philipsa (primarni vir), ki sta v svojem članku "Strategy shifts up a gear", objavljenem v publikaciji Marketing, oktobra 1991 na strani 9, zapisala da:
"Nekatere organizacije (...) skušajo narediti vse, karkoli predlaga kupec (...)".

V nalogi navedemo ta citat kot:
Lanning in Philips (v Kotlerju, 1996) ugotavljata, da skušajo nekatere organizacije "(...) vedno narediti vse, karkoli predlaga kupec".

V seznamu virov navedemo Kotlerja in ne Laninga in Phelpsa!

h) osebno komuniciranje
V osebno komuniciranje štejemo pisma, dopise in telefonske pogovore. Ker jih ni mogoče preverjati, jih v spisku uporabljenih virov ne navajamo. V besedilu pa jih označimo:
• Kočevar (osebna komunikacija, 25. februar, 1997) zagovarja stališče ...

i) elektronski viri
Pri citiranju (dobesednem navajanju) besedila objavljenega v elektronski obliki se ravnamo po pravilih za tiskane medije. Kadar strani ali odstavki niso označeni le to izpustimo in navedemo le avtorja in leto. Z brskljalniki je možno najti citirano mesto tudi brez navedbe strani.

Kadar povzemamo podatke s spletne strani (vendar ne s specifičnega dokumenta na tem naslovu) je dovolj navajanje naslova spletne strani:
• Na spletni strani Svetovne Turistične Organizacije najdemo veliko zanimivih informacij o svetovnem turizmu (http://www.world-tourism.org).

Take strani ne navajamo med viri (podobno kot osebno komunikacijo), saj se ne nanaša na nek specifičen dokument.

2.8 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV

Seznam uporabljenih virov je spisek le v nalogi navedenih (citiranih ali povzetih) virov. Na seznam ne sodijo viri, ki smo jih uporabljali ali prebrali, v nalogi pa se nanje nismo sklicevali. Seznam napišemo na novi strani z naslovom "Uporabljeni viri". Med posameznimi vnosi mora biti ena prazna vrstica.

Vire razvrstimo abecedno po priimku avtorja. Kadar navajamo več virov istega avtorja, jih razvrstimo po letnicah objave in sicer od najstarejše dalje. Če je več virov istega avtorja izdanih v istem letu, jih ob letnici označimo s črkami (a, b, c ...) in razvrstimo abecedno po naslovu dela. Če vir nima avtorja, ga razvrstimo po prvi besedi vnosa (običajno je to naslov dela ali članka). Zapis z enim avtorjem ima prednost pred zapisom skupine avtorjev (npr: Planina, J. je uvrščen pred Planina, J. in Mihalič, T.). Primeri razvrstitve zapisov so podani v nadaljevanju.

2.8.1 Primeri bibliografskega zapisa pri knjigah

Naslov dela ali revije, v kateri je objavljen članek, se podčrta ali piše z ležečimi črkami. V nalogi uporabljajte le eno izbiro. Osnovni zapis je sestavljen iz naslednjih elementov (vključno z ločili!):

Priimek, začetnica. (leto izdaje). Naslov. Kraj izdaje: založba.
a) Knjiga enega avtorja
• Mihalič, T. (1997a). Ekonomika turizma. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
• Mihalič, T. (1997b). Turistična podjetja: Poslovanje in ekonomika turističnih agencij in gostinskih podjetij. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
• Morrison, A. M. (1989). Hospitality and travel marketing. New York: Delmar Publishing.
• Planina, J. (1994). Turistične agencije. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
• Planina, J. (1997). Ekonomika turizma. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

b) Knjiga dveh ali več avtorjev
Avtorje navedemo po vrstnem redu, kot so navedeni na naslovnici knjige in ne po abecedi.
• David, B. in Stone, S. (1991). Food and beverage management. Oxford: Butterworth.Heinemann.
• Gee, C. J., Choy, D. J. L. in Makens, J. C. (1984). The Travel Industry. Connecticut: The Avi Publishing Company.
• Poustie, M., Ross, J., Geddes, N. in Stewart, W. (1999). Hospitality and tourism law. London: International Thompson Business Press.
• Sirše, J., Stroj-Vrtačnik, I. in Pobega, N. (1992). Strategija razvoja slovenskega turizma. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja.

c) Zbornik oz. poglavje v zborniku
Celoten zbornik navedemo tako kot knjigo le da za imenom urednika ali urednikov (pred letnico) to označimo.
• Cooper, C. P. (Ed.). (1991). Progress in tourism, recreation and hospitality management (Vol. 3). London: Belhaven Press.
• Sirše, J. in Novak, M. (ur.). (1997). Academia turistica (št. 3). Ljubljana: Nacionalno turistično združenje.
Poglavje v zborniku:
• Andrejčič, R. in Rekar, M. (1997). Management kakovosti v turizmu. V J. Florjančič in J. Jesenko (ur.), Management v turizmu (str. 123-168). Kranj: Moderna organizacija.
• Bogataj, J. (1997). Razmerja med turizmom in kulturno dediščino. V J. Sirše in M. Novak (ur.), Academia turistica (št. 4), (str. 125-134). Ljubljana: Nacionalno turistično združenje.
• Bončina, I. (1999). Turist kot žrtev ali storilec. V A. Anžič (ur.), Varnost in turizem (str. 61-6 Cool

. Ljubljana: Visoka policijsko-varnostna šola; Portorož: Visoka šola za hotelirstvo in turizem.
• Luin, D. (1998). Igralniški turizem. V J. Florjančič, J. Jesenko in M. Benčič (ur.), Management v turizmu 2 (str. 91-127). Kranj: Moderna organizacija.

d) Ponovna izdaja knjige
Pri knjigi, ki je izšla v več izdajah (ne ponatisih!) se ustrezno označi za katero izdajo gre.
• Kaspar, C. (1991). Die Turismuslehre im Grundriss (4. Auflage). Bern: Paul Haupt.
• Medlik, S. (1994). The business of hotels (3rd ed.). Oxford: Butterworth-Heinemann.

e) Knjiga, ki jo je izdala organizacija, korporacija …
Kadar je avtor knjige institucija, navedemo njeno ime namesto avtorjevega.
• International Hotels Environment Initiative. (1993). Environment management for hotels. The industry guide for best practice. Oxford: Butterworth-Heinemann.

V kolikor je institucija tudi izdajatelj, se to označi z zapisom "avtor" namesto imena založbe.
• Statistični urad Republike Slovenije. (1995). Statistični letopis 1995. Ljubljana: avtor.
• Statistični urad Republike Slovenije. (1999). Letni pregled turizma 1997. Rezultati raziskovanj (št. 736). Ljubljana: avtor.
• World Tourism Organization. (1997). Compendium of tourism statistics 1996. Madrid: avtor.
• Zavod Republike Slovenije za statistiko. (1995). Anketa o tujih turistih v Republiki Sloveniji v poletni sezoni 1994. Ljubljana: avtor.
• Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. (1993). Slovenski računovodski standardi. Ljubljana: avtor.

f) Knjiga natisnjena v več delih
Pri knjigi, ki je bila natisnjena v več delih, navedemo del, ki smo ga uporabili za naslovom knjige. Glej primer pod c) zgoraj.

g) Neizdano delo
Uporabljen vir, ki ni bil izdan, navajamo kot izdana dela, le da namesto kraja in izdajatelja navedemo oznako "neobjavljen rokopis".
• Tkalčič, M. (1998). Sistem izobraževanja v turizmu. Neobjavljen rokopis.

2.8.2 Bibliografski zapis člankov v periodičnih publikacijah

Osnovni primer zapisa:
Priimek, začetnica imena. (leto objave). Naslov članka. Ime revije, letnik (številka), stran-stran.

a) Članek v strokovni reviji s številčenjem strani v vsaki številki posebej.
• Christiansen, E. in Brinkerhoff-Jacobs, J. (1995). Gaming and entertainment; an imperfect union?. Cornell Hotel and Restaurant Administration Quarterly, 36 (2), 79-94.
• Damjan, J. in Golob, U. (1999). Vpliv oglaševanja na tržne deleže blagovnih znamk široke potrošnje. Akademija MM, 3 (4), 61-70.
• Prendergast, G. in Hang, C. C. (1999). The effectiveness of exterior bus advertising in Hong Kong: A preliminary investigation. Journal of International Consumer Marketing, 11 (3), 33-50.

b) Članek v strokovni reviji s številčenjem strani za celoten letnik.
• Go, F. M. in Govers, M. (2000). Integrated quality management for tourist destinations: A European perspective on achieving competitiveness. Tourism Management, 21, 79-88.
• Osmanagić-Benedik, N. (1999). Analiza efikasnosti poslovanja najvećih poduzeća hotelijersko-turistične djelatnosti u Hrvatskoj. Turizam, 47, 344-367.
• Vlahović. D. (1999). Potreba afirmiranja turističkih posebnosti destinacije. Acta turistica, 11, 214-225.

c) Članek v reviji z mesečnim izhajanjem
• Apih, J. in Dobnikar, M. (februar 2000). Deset let Pristopa. Marketing magazin, 20, 18-20.
• Galić, V. (december 1999). Usavršavanje za veći broj zaposlenih. Ugostiteljstvo i turizam, 47, 46.
• Roš, M. (julij-avgust 1999). Akumulacijska jezera kot del turistične ponudbe. Lipov list, 41, 223.

d) Članek v reviji z izhajanjem na določen dan
• Aleksič, J. (28. februar 2000). Dnevi mimoze 2000. Mladina, 7.

e) Članek v časopisu
Avtor članka je novinar, ki je podpisan pod člankom (oz. naveden na začetku). Če je avtor naveden le z začetnicami, je običajno v časopisu razlaga teh začetnic. Članek citiramo podobno kot članek v reviji.
• Šuligoj, B. (10. marec 2000). Turistična in kulturna sramota: Ne le da stari Palace propada, še ropajo ga. Delo (primorska izdaja), str. 6.

Če je članek brez avtorja, začnemo navajanje z glavnim naslovom. Temu ustrezno naveden vir tudi abecedno razvrstimo v seznamu uporabljenih virov.

f) Zakoni
Zakone in druge upravne akte navajamo kot sledi:
• Odredba o opredelitvi s turizmom neposredno povezanih dejavnosti in njihovi razvrstitvi v skupine. (1998). Uradni list Republike Slovenije 25.09.1998 (65), 4858-4859.
• Resolucija o strateških ciljih na področju razvoja turizma v Republiki Sloveniji s programom aktivnosti in ukrepov za njeno izvajanje. (1995). Uradni list Republike Slovenije, 04.02.1995 (7), 721-732.
• Zakon o pospeševanju turizma. (1998). Uradni list Republike Slovenije 14.08.1998 (57), 4135-4141.

2.8.3 Elektronski viri

Elektronske vire navajamo podobno kot tiskane (kolikor je to mogoče) s tem, da navedemo nekaj dodatnih podatkov: naslov elektronskega vira in datum, ko je bila s tem virom vzpostavljena povezava oz. prebrana vsebina (ne velja za CD ROM).

a) publikacije na internetu:
• Meršnik, M. (9. marec 2000). Turistična pot lipicancev Lipica-Dunaj. Večer. Dostopno 12.03.2000 na Internetu: http://bog.czp-vecer.si/vecer99-1/0.asp?kaj=6&id=15533.
• Stanković, D. (11. marec 2000). Hotel Soča bodo rešili. Dnevnik Online. Dostopno 14.03.2000 na Internetu: http://www.dnevnik.si/doc/dn/2000/3/11/ortew.hts.
• Global code of ethics for tourism. (1999). World Tourism Organianization. Dostopno 24.04.2000 na Internetu: http://world-tourism.org/pressrel/CODEOFE.htm.

b) publikacije v bazah podatkov
• Nykiel, R. A.(1997). The key is gone... the card is going... and the touch is coming. Hotel Online. Dostopno 06.03.1999 v Ideas&Trends
• Fox, J. (2000). Approaching managerial ethical standards in Croatia's hotel industry. International Journal of Contemporary Hospitality Management, 12(1), str. 54-60. Dostopno 24.04.2000 v bazi Emerald Library na Internetu: http://www.emerald-library.com.
• Meler, M. in Ruzic, D. (1999). Marketing identity of the tourist product of the Republic of Croatia. Tourism Management, 20(5). Dostopno 21.12.1999 v bazi Emerald Library na internetu: http://www.emerald-library.com.

3 JEZIKOVNI SLOG PISANJA DIPLOMSKE NALOGE

Diplomska naloga je za vsakega študenta ne le preizkus strokovnega znanja, temveč tudi preizkus strokovnega pisanja. Diplomska naloga je najobsežnejše in najzahtevnejše pisno delo študenta, s katerim mora ta pokazati spretnost strokovnega izražanja svojih mnenj, stališč in trditev. Ob visoki ravni teoretičnega in praktičnega znanja je treba pokazati tudi visoko stopnjo jezikovne kulture. Jezikovna kultura ni le v domeni jezikoslovcev, temveč vseh strokovnjakov.

Z načinom (slogom, stilom) pisanja pošilja avtor diplomske naloge določena sporočila o sebi. Predvsem lahko iz uporabljenega sloga razberemo avtorjevo stopnjo strokovnosti. Kot (bodoči) strokovnjak si lahko omaja ugled s slogovnimi spodrsljaji, kot so:

• raba pogovornega jezikovnega sloga (vsakodnevno izražanje, kot npr. saj že vsi vemo; enostavno jih ne briga...);
• neustrezna raba tujk (omejite se na rabo tistih, ki so v stroki nepogrešljive, npr. potencialni turisti, predvsem pa se prepričajte o njihovem pomenu; nepotrebne tujke so: nivo, efekt...);
• raba nedoločljivih oz. relativnih pojmov (npr. ogromno, na tisoče, zelo malo...);
• raba skovank ali krajšav, ki niso v splošni rabi (npr. tur. ponudba);
• dialektizem,
• idr.

Prvi okvir, ki ga je treba upoštevati pri pisanju diplomske naloge, je pravilen knjižni jezik. Mentor lahko zavrne diplomsko nalogo, če presodi, da je jezik neustrezen. Jezik je neustrezen, če vsebuje:

• slovnične in pravopisne napake,
• strokovno neustrezne izraze ali
• neustrezno stilistiko.

Študent mora dati nalogo lektorirati preden jo odda v referat za zagovor. Slovnične in pravopisne spodrsljaje diplomskih nalog je mogoče še v zadnji fazi odpraviti, težje pa je naknadno spreminjati neustrezen slog besedila. Zato je potrebno, da študent k pisanju diplomske naloge pristopi z osnovnim poznavanjem stilistike.
Stilistika je jezikovno – slogovno prilagajanje besedila želenemu učinku. Diplomska naloga zahteva poseben jezikovni slog, ki se imenuje strokovni jezik, in se razlikuje od pogovornega, literarno–umetniškega ali publicističnega. Vsaka stroka, tudi turizem, ima svojo specifično terminologijo. Razen terminologije pa mora avtor diplomske naloge upoštevati tudi pravila pisanja strokovnega besedila, kot so:

a. jasnost,
b. jedrnatost,
c. povezanost.

Jasnost sloga je dosežena takrat, ko se pri bralcu razvijejo enake misli in občutki, kot jih je imel avtor, ko je pisal diplomsko nalogo. Avtor se mora zavedati, da ne piše zase, temveč za druge, zato mora bralcu sporočiti svoja stališča na razumljiv način.

Jedrnatost sloga se odraža v natančnem in strnjenem besedilu. Pravilo jedrnatosti zahteva od avtorja racionalno pisanje. To pomeni, da se mora izogibati dolgim opisom, s katerimi po nepotrebnem trati čas bralcu in sebi.

Povezanost besedila pomeni, da mora imeti diplomska naloga logično povezane stavke, odstavke, poglavja in podpoglavja. Diplomska naloga ni strokovna, če vsebuje le nanizane odstavke ("nabrane" iz različnih virov), brez veznega besedila avtorja.

Za oblikovanje ustreznega jezikovnega sloga, je treba pri pisanju diplomske naloge upoštevati tudi "tri stebre retorike" (Aristotel). To so:

1. etos,
2. logos,
3. patos.

Besedilo diplomske naloge morata "podpirati" pravzaprav le dva stebra – etos in logos.

Etos pomeni, da z jezikovnim slogom avtor poda verodostojnost svojih trditev, mnenj in stališč. Avtor diplomske naloge si mora z besedilom pridobiti zaupanje bralca, tako da bo ta verjel navedenim informacijam. Zato je v diplomski nalogi pomembno, da avtor navaja zanesljive vire svojih informacij.

Logos pomeni, da z jezikovnim slogom avtor uspe predstaviti dejstva in podati razlage tako, da bo bralec razumel vsebino. Avtor diplomske naloge mora z besedilom slediti načelom jasnosti, jedrnatosti in povezanosti.

V diplomski nalogi se je treba izogibati patosu. Strokovna besedila namreč ne smejo biti patetična (zanesena, strastna, čustvena). V diplomski nalogi naj ne bo:
• intimnosti,
• individualnosti,
• preobčutljivosti,
• samohvale,
• ironije,
• pretirane kritičnosti,
• napadalnosti,
• pretirane donečnosti
• ipd.

Patosu se, med drugim, lahko izognemo tudi tako, da strokovnih besedil oz.diplomskih nalog ne pišemo v prvi osebi ednine (npr. prepričan sem), temveč v prvi osebi množine (npr. sklepamo lahko), ali celo neosebno (npr. potrebno je).

Slog, ki ga uporabljamo pri pisanju strokovnih besedil, je torej relativno strog in suh, čeprav stilno dovršen in živ. Živahnost jezika lahko v strokovnem besedilu dosežemo z različnimi dolžinami stavkov, ustreznim zaporedjem besed v stavkih ipd. Strokovno besedilo ne sme utrujati bralca. Tudi zabavati, žalostiti ali jeziti ga ni treba...

Učinek jezikovnega sloga diplomske naloge mora ustrezati cilju diplomske naloge. To je: dokazovanje (in preverjanje) sposobnosti študenta - absolventa za samostojno strokovno obravnavanje teoretičnih oz. praktičnih problemov s področja disciplin, ki jih razvija šola.

4 PREDSTAVITEV IN ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE

4.1 PRIJAVA ZAGOVORA

Zaključni del diplomskega dela je zagovor diplomske naloge. Za pristop k zagovoru je treba v referatu oddati vlogo na obrazcu Prijava zagovora diplomske naloge (Priloga 5) in priložiti:

• tri oz. štiri (vkolikor imate tudi somentorja) mehko (spiralno) vezane izvode naloge,
• indeks z vpisanimi izpiti, delovno prakso in
• potrdilom knjižnice o vračilu literature ter vpisano UDK številko.

Mentor oz. somentor mora soglašati s pristopom k zagovoru in mora podati mnenje o nalogi ter podpisati vlogo.

Dekan imenuje tričlansko komisijo, pred katero bo študent zagovarjal svojo nalogo, in predvideni datum zagovora. V komisiji za zagovor sta razen mentorja še dva visokošolska učitelja Turistice. V kolikor ni zadržkov za zagovor (negativno mnenje članov komisije, neizpolnjene obveznosti študenta...), se razpiše zagovor naloge (Priloga 6).

4.2 POTEK ZAGOVORA

Zagovor diplomske naloge je javen. Udeležijo se ga lahko vsi, ki jih zanima tema diplomske naloge, predstavitev naloge ali želijo kandidatu dati vzpodbudo (npr. starši, sorodniki...).

Namen zagovora je predstavitev vsebine diplomske naloge ter preverjanje kandidatovega poznavanja področja, ki ga v nalogi proučuje. Na zagovoru se preveri tudi sposobnost študenta za javno nastopanje in zagovarjanje svojih strokovnih stališč.

Zagovor poteka po naslednjem postopku:

• Predsednik tričlanske komisije ugotovi ali so izpolnjeni pogoji za pristop k zagovoru.

• Predsednik komisije predstavi kandidata, temo diplomske naloge in komisijo ter pojasni potek zagovora.
• Kandidat predstavi svojo diplomsko nalogo. Predstavitev traja približno 10 minut. Kandidat predstavi predvsem motiv za izbor teme, cilje naloge ter najpomembnejše ugotovitve oz. možne aplikacije svojih raziskav. Pri zagovoru lahko kandidat uporablja različne tehnike in tehnične pripomočke (video, računalnik, diaprojektor, prosojnice...). V kolikor želi kandidat uporabljati tehnične pripomočke, ki so last šole, mora o tem obvestiti referat najkasneje dva dni pred zagovorom.

• Po predstavitvi lahko člani komisije oz. prisotni poslušalci kandidatu postavijo vprašanja z obravnavanega področja.

• Po končanem zagovoru komisija na zaprti seji sklepa o oceni diplomske naloge in zagovora. Pri tem upošteva kakovost pisnega dela, predstavitve naloge in odgovorov na zastavljena vprašanja. O tem se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije. Komisija lahko opozori kandidata na določene pomanjkljivosti naloge, ki jih mora popraviti pred oddajo trdo vezanih izvodov. Komisija določi tudi rok za izvedbo popravkov.

• Predsednik komisije nato javno oznani rezultat zagovora in pridobljen naziv. Postopek zagovora konča s sklepnim govorom.

4.3 PO ZAGOVORU

Po končanem zagovoru je diplomant dolžan predložiti referatu:

• tri oz.štiri (somentor) trdo vezane izvode naloge ter
• disketo ali CD na kateri je celotna diplomska naloga (besedilo, slike, tabele...).

Na disketi oz. CD mora biti označeno ime in priimek študenta, naslov naloge, datum diplomiranja ter podatki o datoteki (ime datoteke in program v kateri je pisana).

Po končanem zagovoru in opravljenih vseh obveznostih lahko na željo diplomanta referat izda potrdilo o diplomiranju (Priloga 7).

Diplomant prejme originalen izvod diplome na svečani podelitvi, ki se izvede vsej enkrat letno. Kandidat je na svečano podelitev vabljen s pisnim vabilom.

PRILOGE

PRILOGA 1: PRIJAVA TEME

PRILOGA 2: IZGLED PLATNICE

PRILOGA 3: NOTRANJA NASLOVNA STRAN
(oz. naslovna stran pri mehko vezanem izvodu)

Priloga 4:

UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA TURISTIČNE ŠTUDIJE PORTOROŽ
FAKULTA DI STUDI PER IL TURIZMO PORTOROSE
TURISTICA

I Z J A V A

O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA DELA

Podpisani/a ______________________________________________________________, rojen/a _________________v kraju _______________________
študent/ka UP TURISTICE z vpisno številko ___________________,

izjavljam,
da sem avtor/ica diplomskega dela z naslovom ____________________________________ ____________________________________________________________________________
ob pomoči mentorja___________________________ oz. somentorju _____________________

zagotavljam
– da je predloženo diplomsko delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela,
– da sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki sem jih uporabila v svojem diplomskem delu, navedena v skladu z določili za pripravo diplomskega dela,
– da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v diplomskem delu v seznamu virov,
– da sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v diplomsko delo,
– da je elektronska oblika identična s tiskano obliko diplomskega dela

zavedam se
- da pomeni plagiatorstvo - predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata, bodisi v obliki dobesednega ali skoraj dobesednega parafraziranja, bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne-kaznivo dejanje po zakonih RS in EU in prekršek po internih aktih UP oz. Turistice
- posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Turistici

dovoljujem
objavo in citiranje mojega diplomskega dela v publikacijah TURISTICE in UP brez kakršnegakoli nadomestila.

v Portorožu, _______________________ ________________________
(datum) (podpis)

PRILOGA 5: PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

Prevodi podatkov o diplomski nalogi

DIPLOMA WORK DATA DATEN ÜBER DIE DIPLOMARBEIT DATI SULLA TESI
Author: Autor: Autore:
Title: Titel der Diplomarbeit: Titolo della tesi:
Location of College: Ort: Luogo:
Year: Jahr: Anno:
No. of pages: Anzahl der Seiten: Numero pagine:
No. of appendices: Anzahl der Anlagen: Numero allegati:
Supervisors: Mentor: Relatore:
Komentor: Correlatore:
Key words: Schlüsselwörter: Parole chiave:
UDK: UDK: Classificazione decimale:
Abstract: Autorenauszug: Estratto:

PRILOGA 6: PRIJAVA ZAGOVORA

PRILOGA 7: POTRDILO O DIPLOMIRANJU

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli