 |
Tehnična navodila za pisanje diplomske naloge,magistrske naloge
Tehnična navodila za pripravopisanjediplomske naloge,magistrske naloge,pravilnik o diplomiranju,tehnična navodila za urejanje besedila diplomske naloge diplomska naloga,tehnična navodila za magistrsko nalogo,tehnična navodila za urejanje magistrske naloge
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
mojbozicek
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 16:37
Prispevkov: 422
|
 Objavljeno: 10 Apr 2011 11:16 Naslov sporočila: NAVODILA ZA PISANJE SEMINARSKIH NALOG |
 |
|
UNIVERZA V MARIBORU
MEDICINSKA FAKULTETA
KATEDRA ZA DRUŽINSKO MEDICINO
NAVODILA ZA PISANJE SEMINARSKIH NALOG
Janko Kersnik
Maribor, 2008/09
Kersnik J. Navodila za pisanje seminarskih nalog
Kazalo
KATEDRA ZA DRUŽINSKO MEDICINO.................................................................. 1
NAVODILA ZA PISANJE SEMINARSKIH NALOG . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1
Kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2
1 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3
2 Postopek od izbire do predstavitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3
3 Sestavni deli seminarske naloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4
1.1 Naslovna stran ..................................................................................................................5
KATEDRA ZA DRUŽINSKO MEDICINO.................................................................. 6
1.2 Kazalo.............................................................................................................................. 7
1.3 Uvod.................................................................................................................................7
1.4 Oblika naloge.................................................................................................................... 7
A) Teoretična naloga...........................................................................................................7
B) Raziskovalna naloga...................................................................................................... 7
1.5 Sklep.................................................................................................................................8
1.6 Literatura..........................................................................................................................8
1.7 Povzetek........................................................................................................................... 9
1.8 Abstract.......................................................................................................................... 10
1.9 Priloge............................................................................................................................ 10
4 Predstavitev seminarske naloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 0
PRIPRAVA.......................................................................................................................10
UPORABA........................................................................................................................11
5 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 2
2/12
Kersnik J. Navodila za pisanje seminarskih nalog
1 Uvod
Seminarske naloge predstavljajo samostojni pisni izdelek študenta ali študentov, s katerimi se
preizkušajo v izdelovanju obsežnejših strokovnih sestavkov, ki ga v pisni in ustni obliki predstavita
ocenjevalcu in skupini študentov. Namen seminarske naloge je
1. priprava na samostojno izdelavo preglednih in raziskovalnih prispevkov v delovnem obdobju,
2. priprava na samostojno predstavljanje zaključenih strokovnih enot,
3. učenje iskanja strokovnih informacij,
4. uporaba sodobnih informacijskih tehnologij za pridobivanje in posredovanje informacij,
5. obravnava neznanih strokovnih tem,
6. gradivo za študij strokovnih tem.
Seminarsko nalogo lahko izdela študent sam oz. v skupini dveh ali več študentov kot zaključek
samostojnega študija. Seminarska naloga je praviloma TEORETIČNA in nastane na osnovi študija
literature kot pregledni prispevek, vendar ni le povzetek literature, ampak mora predstavljati študentov
kritični pogled na določeno temo preučevanja. Lahko je tudi RAZISKOVALNA, ko se študent
preizkuša tudi v raziskovanju.
Pisni del seminarske naloge lahko prinese do maksimalno 15 točk, kar je 12,5 % skupne ocene, ustna
predstavitev seminarske naloge pa še do maksimalno 5 točk, tj. 4,2 % skupne ocene izpita iz predmeta
Družinska medicina I.
2 Postopek od izbire do predstavitve
· Pri prvi uri seminarjev boste dobili navodila in se pogovorili o primernih temah seminarskih
nalog.
· Seminarsko nalogo izberete s seznama seminarskih nalog, ali jo predlagate sami.
· Seminarsko nalogo predlagate tako, da predlagate naslov naloge in avtorje ter pripravite
predlog, ki poleg omenjenega vsebuje še kratek namen v obsegu okoli 150 besed (v primeru
raziskovalne naloge še cilje in hipoteze) naloge, predlagate mentorja in v elektronski obliki
posredujete pedagoškemu kolegiju Katedre (katedra.dm.mf.um@gmail.com). Za izdelavo
predloga je rok 30. 10.
· V odgovoru boste prejeli odobreni naslov, avtorje in mentorja (njegov naslov) naloge in ev.
predloge za izdelavo naloge.
· Seminarsko nalogo je potrebno oddati v elektronski obliki kot prilogo v wordovem
dokumentu in s pripisom Predmet: Seminarska naloga – Naslov seminarske naloge v oceno
pedagoškemu kolegiju Katedre na naslov katedra.dm.mf.um@gmail.com. Zadnji rok za
oddajo pisne oblike seminarske naloge pa 30. 11.
· Ocenjevalce bo seminarsko nalogo pregledal in predlagal ev. potrebne spremembe ter v
končni obliki tudi ocenil pisni del seminarske naloge. Celotna komunikacija poteka
elektronsko.
· Odobrene seminarske naloge boste predstavili na seminarjih, ko boste tudi prejeli oceno
predstavitve seminarja, ki skupaj z oceno za pisni del tvori skupno oceno seminarske naloge.
Takrat v tajništvu MF ge. Vlasti Pisanec tudi oddate natisnjeno obliko seminarja, mehko
vezano v spiralo ali vloženo v mapo s peresom. Predstavitve bodo potekale po razporedu v
času namenjenem seminarjem. Za predstavitev bo namenjenih 10 minut in 5 minut za
razpravo.
· Besedilo naj bo napisano v Times New Roman, velikosti 11 pik, z 1,5 razmikom in robovi 2,5
cm, pokončna postavitev, obojestranska poravnava na papirju formata A4. V glavi naj bo v
3/12
Kersnik J. Navodila za pisanje seminarskih nalog
največ eni vrstici izpisan priimek in začetnica imena avtorja(ev), čemur sledi dvopičje in
naslov seminarske naloge (Kersnik J: Navodila za pisanje seminarskih nalog) velikosti 8 pik.
V nogi naj bo izpisana zaporedna številka strani / skupno število strani (1/ poudarjeno in
velikosti 12 pik. Podrobnejša zgradba je predstavljena v poglavju 3 Sestavni deli seminarske
naloge.
· Tabele naj bodo natipkane v besedilu rokopisa na mestu, kamor sodijo. Tabelo naj sestavljajo
vrstice in stolpci, ki se sekajo v poljih. Tabele ločeno oštevilčite po vrstnem redu, vsaka tabela
mora biti citirana v besedilu. Tabela naj bo opremljena s kratkim naslovom, v katerem morajo
biti pojasnjene vse kratice, okrajšave in nestandardne enote, ki se pojavljajo v tabeli.
· Po možnosti se izogibajte fotografij in slik, ki jih ni mogoče enostavno vključiti v formatiran
tekst. Črke, številke ali simboli na sliki morajo biti jasni, enotni in dovolj veliki, da so berljivi
tudi na pomanjšani sliki. Vsaka slika mora biti navedena v besedilu, ki se nanaša na sliko, oz.
ga slika pojasnjuje. Besedilo k sliki naj vsebuje naslov slike in potrebno razlago vsebine. Slika
mora biti razumljiva tudi brez branja ostalega besedila. Pojasniti morate vse okrajšave s slike.
Uporaba okrajšav, ki so obrazložene le v besedilu članka, je v besedilu k sliki nedopustna.
Besedila k slikam naj bodo napisana na mestu pojavljanja v besedilu. Fotografijam, na katerih
se lahko prepozna identiteta bolnika, priloženo pisno dovoljenje bolnika.
· Merske enote naj bodo v skladu z mednarodnim sistemom enot (SI).
· Kraticam in okrajšavam se izogibajte, izjema so mednarodno veljavne oznake merskih enot.
V naslovih in izvlečku naj ne bo kratic. Na mestu, kjer se kratica prvič pojavi v besedilu, naj
bo le-ta polno izpisana, v nadaljnjem besedilu uporabljano kratico navedite v oklepaju.
· Obseg seminarske naloge brez prilog: 0,25-0,5 AP (4-8 strani). Vzore dobite na strani
http://eleum.uni-mb.si/pund/obveznost.asp?id=523&p=10669.
· Seminarske naloge in povzetki bodo avtorizirani objavljeni v pisni in/ali spletni obliki kot
učno gradivo (http://www.drmed.org/novica.php?id=13671;
http://eleum.uni-mb.si/pund/predmet.asp?id=10669&dostop=READ), dostopno ostalim
študentom za študij.
3 Sestavni deli seminarske naloge
Osnovni sestavni deli naloge so:
· 1. stran: NASLOVNA STRAN
· 2. stran: KAZALO
T EORETIČNA NALOGA :
· 3. stran: UVOD
· Nadaljnja vsebina naj bo razdeljena na smiselna vsebinska poglavja in podpoglavja GLEDE NA
OBRAVNAVANO TEMATIKO.
· SKLEP
· ZAHVALA
· LITERATURA
· POVZETEK
· ABSTRACT (v angleščini)
· PRILOGE
RAZISKOVALNA NALOGA:
· 3. stran: UVOD
· NAMEN, CILJI, HIPOTEZE
4/12
Kersnik J. Navodila za pisanje seminarskih nalog
· METODE: opis uporabljenih metod, tehnike, instrumenti, vprašalniki opis vzorca, spremenljivke,
statistične tehnike.
· REZULTATI
· RAZPRAVA
· SKLEP
· ZAHVALA
· LITERATURA
· POVZETEK
· ABSTRACT (v angleščini)
· PRILOGE
1.1 Naslovna stran
5/12
Kersnik J. Navodila za pisanje seminarskih nalog
UNIVERZA V MARIBORU
MEDICINSKA FAKULTETA
KATEDRA ZA DRUŽINSKO MEDICINO
NASLOV NALOGE
SEMINARSKA NALOGA 4. LETNIK
Avtor: ime in priimek
Mentor: akademski naziv, ime in priimek
Maribor, študijsko leto
6/12
Kersnik J. Navodila za pisanje seminarskih nalog
1.2 Kazalo
Vsebinsko kazalo vključuje konkretna imena poglavij in podpoglavij z navedbo strani. Priporočamo
številčenje poglavij in podpoglavij z arabskimi številkami, ki so ločene s piko (na koncu pike ni). Če
kazalo obsega več strani, priporočamo, da so strani vsebinskega kazala označene z rimskimi
številkami. Večina urejevalnikov besedil omogoča številčenje strani, slik, tabel in poglavij
avtomatično, kar olajša tudi pripravo kazal.
Poleg vsebinskega kazala, ki je obvezno, so lahko dodana še samostojna kazala za tabele, grafe, slike
seznam prilog, imensko kazalo itn., ki jih dodamo na koncu seminarske naloge.
1.3 Uvod
Uvod je kratek. Uvod nas seznanja z nalogo. Dolžina uvoda je v sorazmerju z obsegom naloge. Z
uvodom se začne številčenje strani z arabskimi številkami in tudi številčenje poglavij. Uvod uvede
bralca v problem naloge, zato prinaša glavne informacije o nalogi. V uvodu označimo problem tako,
da ga nekoliko pojasnimo in razložimo, čemu se nam je zdelo potrebno in koristno pripraviti prav to
seminarsko nalogo.
1.4 Oblika naloge
A) Teoretična naloga
Pri teoretični nalogi predstavlja ta del osrednji ali glavni del naloge, zato ga ne imenujemo teoretični
del, ampak poglavja in podpoglavja poimenujemo s konkretnimi naslovi.
Imena poglavij in podpoglavij sledijo določeni strukturi naloge. Navadno so za poglavja in
podpoglavja značilni odnosi nadrejenosti in podrejenosti. Pogosto se začne z opredelitvijo pojmov in
se nato postopoma prodira in proučuje neki problem na sintetično-analitični način. Zaključek
predstavlja sinteza, ki vključuje ne le kritičen povzetek vsega navedenega, ampak tudi avtorjev pogled
in odnos do preučevanega problema.
Ko navajamo misli različnih avtorjev, pazimo, da si jih ne prilaščamo. Kar ni naše, navedimo, čigavo
je. Misli lahko povzemamo dobesedno, tedaj jih ustrezno označimo z navednicami ali pa misli
povzemamo s svojimi besedami. V obeh primerih moramo obvezno navesti avtorja ali avtorje. To
naredimo tako, da pred piko v povedi, kjer smo navedli misli drugih v oklepaju navedemo zaporedno
številko citata, ki ga potem v poglavju LITERATURA napišemo v celoti. Način citiranja je opisan v
nadaljevanju.
B) Raziskovalna naloga
Pri raziskovalnih nalogah je teoretični del – uvod v preučevani problem, ki predstavlja izhodišča in
ozadje raziskave problema. Vključuje lahko tudi zgodovinski pogled na problem raziskovanja in
omenja rezultate raziskav, ki so problem še raziskovale. Seveda naj raziskava ne bi bila ponovitev že
opravljenih raziskav (čeprav je lahko tudi to, če npr. želimo opraviti raziskavo na drugačnem vzorcu
ali podobno). Praviloma je vsako raziskovanje nadgradnja prejšnjih raziskav, ki problem raziskovanja
osvetljujejo z različnih vidikov.
Kaj je problem raziskovanja in kako ga izbrati? Problem raziskovanja lahko poda mentor v obliki tem,
med katerimi študent izbere tisto, ki ga najbolj zanima. Lahko pa problem raziskovanja izpostavi
7/12
Kersnik J. Navodila za pisanje seminarskih nalog
študent sam kot neko vprašanje, ki naj bi se raziskalo in privedlo do odgovorov. Uvod končamo z
navedbo razlogov, ki so nas privedli do tega, da se nam zdi potrebna obravnava prav te teme.
Namen in cilji. Na kratko nanizamo namen in cilje naloge.
Hipoteze ali predpostavke. To so domnevni odgovori na raziskovalna vprašanja, ki oblikujejo odnos
med pojavi na tak način, da jih je mogoče empirično preveriti. Hipoteze morajo biti jasno navedene,
kar pomeni, da puščajo dvoumnosti in morajo biti usklajene z raziskovalno metodo in tehnikami
raziskovanja.
Metode pojasnijo splošen način organiziranja raziskovanja obravnavanega problema. V fazi zbiranja
podatkov lahko uporabimo merjenje, anketiranje, sistematično opazovanje, intervjuvanje, testiranje,
analizo besedil itn. Da pridemo do podatkov, moramo sestaviti ali pa uporabiti že sestavljen
instrument. Instrument je priprava za zbiranje podatkov, npr. anketni vprašalnik, intervju, ocenjevalne
lestvice, test, lestvice stališč, opazovalne sheme itn. Če uporabimo že sestavljen instrument, je
navadno že preverjen glede merskih značilnosti. Opišemo vzorčenje, ki je navadno naključno ali
sistematično. Pri opisu vzorca navedemo seznam spremenljivk. Spremenljivke so lastnosti pojava, ki je
predmet raziskovanja. Statistične metode obdelave podatkov – navedemo, katere statistične tehnike za
obdelavo podatkov smo uporabili. Pri tem se je potrebno znanje iz statistike.
Rezultati. Do rezultatov lahko pridemo s kvalitativno ali s kvantitativno obdelavo podatkov.
Prikažemo jih lahko besedno, številčno, tabelarično in grafično. Tisto, kar ni nujno potrebno in le
osvetljuje besedilo, lahko vključimo med priloge. Pri tem bodimo pozorni, da tabele in grafe označimo
in številčimo. (Tabele navadno označimo na vrhu pred tabelo, slike pod sliko.) Posebno poudarimo
rezultate, ki potrjujejo ali zavračajo postavljene hipoteze. To delamo za vsako raziskovalno hipotezo
posebej.
Razprava vključuje podrobno analizo podatkov, njihovo primerjanje in povezovanje, da si ustvarimo
čim bolj celovito podobo o raziskovalnem problemu. Rezultate kritično vrednotimo in razlagamo
glede na cilje ter hipoteze in glede na ugotovitve drugih (citiranih) avtorjev.
Medtem ko je pri rezultatih težnja po čim bolj objektivni sliki stanja, pa je pri razpravi prisoten večji
vpliv subjektivnega dejavnika. Zato pri razpravi pazimo, da ne postavljamo neustreznih sklepanj, da
ne posplošujemo na osnovi nereprezentativnega vzorca, da ne postavljamo splošnih trditev, ki nimajo
osnove v naših rezultatih itn. Navaja pa predloge, kako bi raziskavo drugače izpeljali, kje so slabosti in
pomanjkljivosti naloge.
1.5 Sklep
Sklep predstavlja sintezo naloge. To je povzetek najpomembnejših spoznanj raziskovanja, ki odgovori
na raziskovalna vprašanja, postavljena v uvodu oz. na hipoteze. Sklep povzema spoznanja in
informacije. V njem navadno tudi ni citatov. Vključuje pa predloge za nadaljnje raziskovanje,
predloge za prakso itn.
1.6 Literatura
Literatura je seznam pisnih in spletnih dokumentov, ki smo jih uporabili pri našem delu. Za
seminarsko nalogo pričakujemo vsaj 5 citatov, ki se nanašajo na obravnavano temo. Urejena je po
vrstnem redu citiranja. Literaturo citirajte po priloženih navodilih, ki so v skladu s tistimi, ki jih
uporablja ameriška National Library of Medicine v Index Medicus. Imena revij krajšajte tako, kot
določa Index Medicus (popoln seznam je objavljen na spletnem naslovu http://www.nlm.nih.gov). V
literaturo sodijo poglavja iz učbenikov in zbornikov, pregledni, strokovni, raziskovalni članki iz
8/12
Kersnik J. Navodila za pisanje seminarskih nalog
medicinski revij in spletnih naslovov strokovnih organizacij ali kongresov. V literaturo ne sodijo
objave iz dnevnega časopisja, zloženk, ustni in neobjavljeni viri.
Navedite imena vseh avtorjev, v primeru, da je avtorjev sest ali več, navedite prvih šest avtorjev in
dodajte et al. Primeri:
Članek v reviji:
1. Vega KJ, Pina I, Krevsky B. Heart transplantation is associated with an increased risk for
pancreatobiliary disease. Ann Intern Med 1996; 124(II): 980-3.
2. Parkin DM, Clayton D, Black RJ, Masuycr E, Friedl HP, Ivanov E, et al. Childhood leukaemia in
Europe after Chernobyl: 5 year follow-up. Br J Cancer 1996; 73: 1006-12.
Volumen s suplementom:
3. Shen HM, Zhang QF. Risk assessment of nickel cardnogenidty and occupational lung cancer.
Environ Health Perspect 1994; 102Suppl 2: 275-82.
Številka s suplementom:
4. Payne DK, Sullivan MD, Massie MJ. Women's psychological reactions to breast cancer. Semin
Oncol 1996; 23 (1 Suppl 2): 89-97.
Posamezni deli članka (izvlečki, pisma uredništvu ipd.):
5. Clement J, De Bock R. Hematological complications of hantavirus nephropathy (HVN) [abstract].
Kidney Int 1992; 42: 1285.
Knjiga:
6. Norman IJ, Redfem SJ, eds. Mental health care for elderly people. New York: Churchill
Livingstone; 1996.
Poglavje v knjigi:
7. Whisnant JP. Hypertension and stroke. In: Laragh JH, Brenner BM, eds. Hypertension:
pathophysiology, diagnosis, and management. 2nd ed. New York: Raven Press; 1995. pp. 465-78.
Poročila s kongresov:
8. Kimura J, Shibasaki H, eds. Recent advances in clinical neurophysiology. Proceedings of the 10th
International Congress ofEMG and Clinical Neurophysiology; 1995 Oct 15-19; Kyoto, Japan.
Amsterdam: Elsevier; 1996.
Doktorska in magistrska dela, raziskovalne naloge:
9. Kaplan SJ. Post-hospital home health care: the elderl/s access and utilization [doktorsko delo]. St.
Louis (MO); Washington University; 1995.
Prispevki v elektronski obliki:
10.Morse SS. Factors in the emergence of infectious diseases. Emerg Infect Dis [serial online] 1995
Jan-Mar [cited 1996 Jun 5]; 1 (I): [24 screens]. Prebrano 26. 08. 2007 na: URL:
http://www.cdc.gov/nci-dod/EID/eid.htm
Neobjavljeni prispevki!
11.LeshnerAI. Molecular mechanisms of cocaine addiction. N Engi J Med 1996: (v tisku).
1.7 Povzetek
V največ 5 stavkih (navadno iz sklepa) povzeto bistvo seminarske naloge.
9/12
Kersnik J. Navodila za pisanje seminarskih nalog
1.8 Abstract
Izvleček preveden v angleščino ali nemščino.
1.9 Priloge
Med priloge spada vse, kar ni nujno potrebno za razumevanje besedila in bi besedilo le bremenilo.
Priloge lahko vključujejo primer instrumenta za zbiranje podatkov (npr. anketni vprašalnik, lestvice
stališč itn.), različna slikovna gradiva, fotografije, dopise, tabele, grafe in drugo gradivo. Sem sodijo
seznami slik, tabel, kratic ipd.
Priloge morajo biti označene z zaporednimi številkami in naslovom. Navadno vključujejo tudi oznake
poglavja besedila, kjer jih omenjamo ali opisujemo. Vsaka priloga se začne na novi strani. V besedilu
pa se sklicujemo na priloge. Npr.: (Priloga 1).
4 Predstavitev seminarske naloge
· Seminarsko nalogo boste predstavili po razporedu v času predvidenem za seminarje.
· Za predstavitev bo namenjenih 10 minut in 5 minut za razpravo.
· Predstavitve bo vodil moderator.
· Predstavitev je potrebno posredovati ocenjevalcu na katedra.dm.mf.um@gmail.com v
potrditev in za predloge ev. popravkov.
· Tako avtorizirane predstavitve bodo dostopne na spletni strani http://eleum.unimb.
si/pund/predmet.asp?id=10669&dostop=READ in uporabne kot učno gradivo.
· Pri predstavitvi upoštevajte naslednja navodila:
PRIPRAVA
· Za 10 minut je 7 diapozitivov vključno z naslovnim in zahvalnim maksimalno sprejemljivo
število. Tako imate za vsakega približno 1 minuto in pol. Več jih je lahko le, če kažete samo
slike brez posebne razlage.
· Uporabite velike, lahko berljive črke na tiskalniku, velike minimalno 16 pik.
· Delajte zadosti velike razmike med besedami in vrsticami (1,5 do dvojni razmik).
· Ne imejte več kot 8 vrstic na eni strani.
· Vrstice razporedite čez celo stran.
· V eni vrstici naj ne bo več kot 8 besed.
· Uporabite svetle barve, najbolje poudarjen tisk, na temni podlagi (npr. rumena na modri, bela
na modri, bela na rjavi ipd., ali temne barve na svetli podlagi.
· Izogibajte se rdeče in zelene barve, ker se pri projekciji pogosto slabo vidijo.
· Izogibajte se podlagam, ki se prelivajo, kjer je uporabljenih več barv, ki zmanjšujejo ločljivost
med tekstom in podlago.
· Omenite samo najnujnejše podatke, izogibajte se dolgim povedim. Povejte več, kot pokažete.
· Pisava je primerna, če je možno besedilo na monitorju z golim očesom prebrati z razdalje 4 m.
· Slike in grafi naj bodo čim bolj enostavni – razumljivi.
· Naredite si računalniški izpis ali fotokopijo tipkane predloge (lahko uporabite tudi posebno
funkcijo za zapiske).
· Če uporabite funkcijo "Animation Effect", Animacija, se zavedajte, da za to potrebujete
dodatni čas, enako kot bi imeli dodatni diapozitiv. Pri animaicji izpustite zvok, ker je
praviloma nadležen dodatek.
10/12
Kersnik J. Navodila za pisanje seminarskih nalog
UPORABA
· Predstavitev preizkusite doma in če je le možno tudi z opremo v dvorani.
· Pri menjavi posameznih slik si pomagate s tipkami Enter, ß, z levo (pri nekaterih tipih z
desno) tipko na miški. Nazaj se pomikate s tipko Backspace.
· Zaradi lažjega sledenja vašemu predavanju je včasih koristno uporabiti možnost Animacija,
tako da posamezne vrstice prikazujete s pritiskom na tipko za naprej. Zahteva pa dodatno
spretnost in pozornost, ki lahko moti predavatelja. Lahko vam pomaga kolega.
· Govorite počasi, razločno in dovolj glasno.
· Ne govorite obrnjeni proti platnu (stran od občinstva).
· Če ne nekaj časa ne potrebujete projekcije, si na prezentaciji pripravite pomirjujočo sliko, ker
je zelo zamudno izklapljati projektor, neprijetno pa je prikazovati drugo besedilo, kot pa
predavate.
· Če niste vešči ravnanja z opremo, prosite za pomoč.
· Prosite za luči v dvorani, če ne bost več uporabljali projektorja.
· Pisni del seminarske naloge lahko prinese do maksimalno 15 točk, kar je 12,5 % skupne
ocene, ustna predstavitev seminarske naloge pa še do maksimalno 5 točk, tj. 4,2 % skupne
ocene izpita iz predmeta Družinska medicina I. Avtor(ji) seminarske naloge dobijo oceno:
OCENA PISNEGA SEMINARJA
Študent:
Ocenjevalec:
Popolnoma Deloma Nikakor
1. Vsebina ustreza naslovu, namenu in ciljem seminarja. 2 1 0
2. Podana vsebina ustreza ravni obravnave v družinski medicini. 2 1 0
3. Naloga opisuje osnovnozdravstveni pristop. 2 1 0
4. Naloga opisuje v osebo usmerjeno zdravstveno oskrbo. 2 1 0
5. Naloga opisuje usmerjen pristop. 2 1 0
6. Naloga opisuje celovito oskrbo. 2 1 0
7. Naloga opisuje usmerjenost v skupnost. 2 1 0
8. Naloga opisuje celosten pristop. 2 1 0
9. Naloga prikazuje vključevanje bolnikov v zdravljenje. 2 1 0
10. V ospredju je bolnik in sporazumevanje z njim. 2 1 0
11. Predstavljeno je vodenje bolnikov s tem problemom. 2 1 0
12. Tema je prikazana na razumljiv način. 2 1 0
13. Končna vsebina seminarja je ustrezno predstavljena. 2 1 0
14. Literatura je bila ustrezno izbrana. 2 1 0
15. Oblika seminarske naloge je skladna z navodili. 2 1 0
Točke: 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 / 2 = ____
(max. 15)
OCENA USTNE PREDSTAVITVE SEMINARJA
Študent:
Moderator:
Popolnoma Deloma Nikakor
1. Seminar je prispeval k razumevanju predstavljene teme. 2 1 0
2. Podana vsebina ustreza ravni obravnave v družinski medicini. 2 1 0
11/12
Kersnik J. Navodila za pisanje seminarskih nalog
3. Tema je bila predstavljena na razumljiv način. 2 1 0
4. Prezentacija je bila izvedena kakovostno. 2 1 0
5. Ustna predstavitev je bila kakovostna. 2 1 0
Točke: 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 / 2 = ____
(max. 5)
· Študenti, mentorji in pedagoški kolegij Katedre bodo izbrali najzanimivejše seminarje, ki jih
boste lahko predstavili na katerem od strokovnih srečanj v obliki plakata ali kot predavanje ter
na srečanju s študenti drugih fakultet.
· Seminarske naloge in povzetki bodo avtorizirani objavljeni v pisni in/ali spletni obliki kot
učno gradivo (http://www.drmed.org/novica.php?id=13671;
http://eleum.uni-mb.si/pund/predmet.asp?id=10669&dostop=READ), dostopno ostalim
študentom za študij.
5 Sklep
Seminarska naloga je prvi korak pri pomembnem zdravnikovem poslanstvu – pisanju strokovnih in
poljubnih prispevkov. Predstavlja pomembno učno gradivo za študij. Avtorju pa poleg osvojenega
novega znanja in veščin prinese tudi del končne ocene.
Študentski uredniški odbor lahko pod mentorstvom pripravi elektronski ali tiskan zbornik seminarjev,
ki bo ostal trajen spomin na dosežek svoje generacije.
12/12 |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
