Tehnična navodila za pisanje diplomske naloge,magistrske naloge Seznam forumov Tehnična navodila za pisanje diplomske naloge,magistrske naloge
Tehnična navodila za pripravopisanjediplomske naloge,magistrske naloge,pravilnik o diplomiranju,tehnična navodila za urejanje besedila diplomske naloge diplomska naloga,tehnična navodila za magistrsko nalogo,tehnična navodila za urejanje magistrske naloge
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




SPLOŠNA NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA MojSTUDIJ.com

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Tehnična navodila za pisanje diplomske naloge,magistrske naloge Seznam forumov -> Tehnična navodila za pisanje urejanje besedila diplome magistrske naloge Fakulteta za humanistične študije
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
mojbozicek
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.01. 2011, 16:37
Prispevkov: 422

PrispevekObjavljeno: 13 Jun 2011 09:11    Naslov sporočila: SPLOŠNA NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA MojSTUDIJ.com Odgovori s citatom

SPLOŠNA NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA
1 UVOD
Študent lahko pristopi k izdelavi diplomskega dela, ko študijska komisija študentu potrdi predloţeno dispozicijo. Sklep o potrditvi teme mora študent hraniti in ga priloţiti ob oddaji treh izvodov diplomskega dela in ostale potrebne dokumentacije.
Diplomsko delo (v navodilih je uporabljen tudi izraz diplomska naloga) je zahtevnejše in obseţnejše pisno delo. Je samostojno strokovno delo, s katerim mora študent pokazati določeno raven teoretičnega in praktičnega znanja ter sposobnost za samostojno uporabo strokovnih virov pri obravnavi teme.
Diplomsko delo je javno delo, dostopno v knjiţnici Poslovno-komercialne šole Celje. Študent lahko odda diplomsko delo po opravljenih študijskih obveznostih, predpisanih s študijskim programom.
Diplomsko delo zahteva strokovni stil pisanja. Zaradi strokovnega značaja dela uporabljamo strokovne termine, pri tem imajo slovenske besede prednost pred tujkami. Slog pisanja diplomskega dela mora biti jasen, razumljiv in natančen. V strokovnem stilu pisanja ni prostora za individualnost, intimnost, preobčutljivost, cinizem ali ironijo in čustveni naboj povedi. Stil je praviloma nevtralen, strog. Izogibamo se predolgim opisovanjem, neustreznemu kopičenju besed, predolgim in zapletenim povedim, raznim dvoumnostim in poljudnemu izraţanju. Besedilo mora biti jedrnato. Navedene vsebine morajo biti soodvisne in logično povezane. Da bo diplomsko delo zanimivo in izrazno močno, uporabljamo raznolike jezikovne in stilistične moţnosti, različne besede, primere, ponazoritve, kot so tabele, slike ipd. Izogibamo se vsemu, kar bi naredilo delo dolgočasno in nezanimivo (Ţiţmond, 1998).
Naslov teme mora ustreza vsebini predmetov, ki jih študent posluša. Tema ne sme biti preširoka. Študent lahko temo izbere iz seznama tem, objavljenih na spletni strani šole ali v sodelovanju z mentorjem praktičnega izobraţevanja v organizaciji, v kateri je opravljal praktično izobraţevanje oz. v kateri je zaposlen, in s predavateljem višje strokovne šole, ki bo njegov mentor.
Vsebina diplomskega dela je obširnejša in poglobljena študija določenega področja in problema tako v teoretičnem kot v praktičnem smislu. Diplomsko delo mora biti praviloma praktično usmerjeno. Vključevalo naj bi raziskavo ekonomskega ali poslovnega problema na konkretnem primeru organizacije, kjer je študent zaposlen ali kjer je opravljal praktično izobraţevanje, ali na primeru druge organizacije, ki mu je omogočila izvedbo raziskave svojega poslovanja.
Izjemoma lahko študijska komisija na predlog ravnatelja odobri, da študent diplomskega dela ne izdeluje v sodelovanju s podjetjem ali drugo organizacijo, kadar je to iz objektivnih razlogov za študenta nemogoče. V tem primeru lahko študent v diplomskem delu obravnava neko splošno druţbenoekonomsko problematiko, tako da v sodelovanju z mentorjem – predavateljem izbere določen problem in ga s primarnimi metodami razišče in predstavi.
Diplomsko delo mora obsegati minimalno 35 strani, maksimalno število oštevilčenih strani naj se pribliţa 50 stranem. Priloge se ne štejejo med oštevilčene strani, zato ne povečujejo obsega diplomskega dela.
Poslovno-komercialna šola Celje
Višja strokovna šola
(velikost 14)
DIPLOMSKO DELO
(velikost 20, velike tiskane črke, krepko)
Ime in priimek
(velikost 14, krepko)
Celje, januar 2011
(velikost 14)
2 ZGRADBA DIPLOMSKEGA DELA
Bistvene prvine diplomskega dela so naslov, kazalo vsebine oz. kazalo vsebine, tabel in slik, osnovno besedilo, ki obsega uvod, jedro (teoretični in praktični del) in zaključek, seznam literature in virov ter priloge (če obstajajo).
Naslov diplomskega dela naj bo kratek in zanimiv ter naj odraţa njegovo vsebino. Biti mora jasen, kratek, natančen in privlačen. V naslovu poleg imena organizacije ne navajamo kratic gospodarskih druţb (d. o. o., d. d., s. p.).
Diplomsko delo je sestavljeno iz:
 naslovne strani,
 ponovljene naslovne strani z več podatki,
 zahvale,
 kazala,
 povzetka,
 uvoda,
 teoretičnega dela naloge,
 praktičnega dela naloge,
 zaključka,
 literature in virov
 prilog.
2.1 Naslovna stran
Sledi prazna stran.
PRIIMEK, Ime: Naslov naloge
Poslovno-komercialna šola Celje
Višja strokovna šola
(velikost 14)
DIPLOMSKO DELO
(velikost 14, velike tiskane črke)
NASLOV DIPLOMSKEGA DELA
(velikost črk 20, krepko, velike tiskane črke)
Ime in priimek
(velikost 14, krepko)
Mentor/ica – predavatelj/ica:
Mentor/ica v podjetju:
Velikost 12, krepko
Celje, marec 2011
(velikost 14)
2.2 Ponovljena naslovna stran
2.3 Zahvala
Zahvala sledi ponovljeni naslovnici. V njej se kratko in jedrnato zahvalimo vsem tistim, ki so na kakršenkoli način pomagali pri diplomski nalogi. Zahvala se ne številči in ni obvezna.
Primeri
Zahvaljujem se …
… mentorju za usmerjanje in strokovno pomoč pri pisanju diplomske naloge.
… mentorju v podjetju za pomoč pri zagotavljanju podatkov in informacij ter vodstvu podjetja, da mi je omogočilo izvedbo raziskave.
… staršem in partnerju za stalne spodbude in pomoč na vseh področjih.
2.4 Kazalo
Vsebinsko kazalo je urejen seznam naslovov poglavij in podpoglavij z izpisanimi številkami strani, ki odraţa zgradbo in vsebinsko členitev diplomskega dela. Izdelamo ga po zaključku pisanja diplomskega dela, ko so vsa poglavja in podpoglavja definirana in zaključena.
Primera kazala
1 UVOD
1.1 Opredelitev področja in namen diplomskega dela
1.2 Opredelitev problema in cilji diplomskega dela
1.2.1 Cilji v teoretičnem delu
1.2.2 Cilji v praktičnem delu
1.3 Temeljno raziskovalno vprašanje
1.4 Uporabljene metode dela
1.5 Omejitve pri izdelavi diplomskega dela
TEORETIČNI DEL
2 UVOD V NABAVNO POSLOVANJE
2.1 Temeljna nabavna vprašanja
2.2 Naloge nabave
3 ORGANIZACIJA NABAVE
3.1 Centralizirana nabava
3.1.1 Značilnosti centralizirane nabave
3.1.2 Prednosti in slabosti centralizirane nabave
3.2 Decentralizirana nabava
3.2.1 Značilnosti decentralizirane nabave
3.2.2 Prednosti in slabosti decentralizirane nabave
3.3 Kombinirana nabava
3.3.1 Značilnosti kombinirane nabave
3.3.2 Prednosti in slabosti kombinirane nabave
3.4 Kriteriji izbora organiziranja nabave
PRAKTIČNI DEL
4 PREDSTAVITEV PODJETJA X
4.1 Zgodovina
4.2 Vizija in poslanstvo
4.3 Dejavnost
4.4 Organiziranost in zaposleni
4.5 Poslovna uspešnost
5 NABAVNO POSLOVANJE V PODJETJU
5.1 Pomen in naloge nabavne službe
5.2 Organiziranost nabave
5.3 Odgovor na temeljno raziskovalno vprašanje
6 ZAKLJUČEK
7 LITERATURA IN VIRI
8 PRILOGE (če obstajajo)
1 UVOD
1.1 Opredelitev področja in namen diplomskega dela
1.2 Opredelitev problema in cilji diplomskega dela
1.2.1 Cilji v teoretičnem delu
1.2.2 Cilji v praktičnem delu
1.3 Hipoteze
1.4 Uporabljene metode dela
1.5 Omejitve pri izdelavi diplomskega dela
TEORETIČNI DEL
2 UVOD V NABAVNO POSLOVANJE
2.1 Temeljna nabavna vprašanja
2.2 Naloge nabave
3 ORGANIZACIJA NABAVE
3.1 Centralizirana nabava
3.1.1 Značilnosti centralizirane nabave
3.1.2 Prednosti in slabosti centralizirane nabave
3.2 Decentralizirana nabava
3.2.1 Značilnosti decentralizirane nabave
3.2.2 Prednosti in slabosti decentralizirane nabave
3.3 Kombinirana nabava
3.3.1 Značilnosti kombinirane nabave
3.3.2 Prednosti in slabosti kombinirane nabave
3.4 Kriteriji izbora organiziranja nabave
PRAKTIČNI DEL
4 PREDSTAVITEV PODJETJA X
4.1 Zgodovina
4.2 Vizija in poslanstvo
4.3 Dejavnost
4.4 Organiziranost in zaposleni
4.5 Poslovna uspešnost
5 NABAVNO POSLOVANJE V PODJETJU
5.1 Pomen in naloge nabavne službe
5.2 Organiziranost nabave
6 RAZISKAVA
6.1 Metodologija
6.2 Analiza zbranih podatkov
6.3 Ugotovitve raziskave
6.4 Ovrednotenje hipotez
7 ZAKLJUČEK
8 LITERATURA IN VIRI
9 PRILOGE (če obstajajo)
Poleg kazala vsebine ima diplomsko delo lahko tudi kazalo slik, tabel in prilog.
2.5 Povzetek
Povzetek v slovenskem in tujem jeziku pišemo na stran za kazalom. Obsega naj največ eno stran (od 250 do 300 besed). Povzetek lahko napišemo šele, ko je celotna vsebina diplomskega dela dokončana, zato ga v dispoziciji ni. V njem na kratko povzamemo obravnavano področje in problem, rezultate in sklepe opravljene raziskave. Povzetek predstavlja strnjeno vsebino diplomskega dela. Bralcu na kratek način sporoči, kaj je predmet obravnave v diplomskem delu in do katerih ugotovitev ter predlogov ste prišli z raziskavo.
Na začetku povzetka navedimo ključne besede. To so gesla, ki najbolj ustrezno opisujejo vsebino diplomskega dela in njegovo tematiko.
Primeri ključnih besed iz našega primera teme nabavno poslovanje: nabavno poslovanje, organizacija, vodenje, dobavitelji, stroški nabave.
2.6 Uvod
Uvod je temelj bodočega diplomskega dela, je natančen načrt, ki nas vodi skozi posamezne faze izdelave. Dober uvod je pogoj za kakovostno diplomsko delo.
Uvod ima zaporedno številko 1 in je razdeljen na naslednja podpoglavja:
1 UVOD
1.1 Opredelitev področja in namen diplomskega dela
1.2 Opredelitev problema in cilji diplomskega dela
1.2.1 Cilji v teoretičnem delu
1.2.2 Cilji v praktičnem delu
1.3 Hipoteze oz. osnovne trditve (ali pa temeljno raziskovalno vprašanje)
1.4 Uporabljene metode dela
1.5 Omejitve pri izdelavi diplomskega dela
V poglavju opredelitev področja predstavimo izbrano področje (npr. nabavo, prodajo, organiziranost poslovanja, računovodstvo, turizem, organizacijsko klimo, marketing idr.). Navedemo tudi namen diplomskega dela, torej razlog, zakaj smo izbrali določeno temo, področje. Nameni so lahko različni (npr. obravnavane tematike še ni nihče analiziral, zadnja analiza je bila opravljena pred leti, ne strinjamo se z ugotovitvami drugih avtorjev, analiza določenega problema zanima določeno podjetje ali organizacijo, morda pa je izbrano področje družbeno zelo aktualno in nas problem osebno zanima idr.).
V uvodu je zelo pomembna opredelitev problema, ki je temelj naše raziskave. Problem je vse, česar ne poznamo, vse, na kar ne poznamo odgovora, kar nas zanima, kar ţelimo spoznati, ovrednotiti, izboljšati ipd. Pri izboru problema se upošteva aktualnost, moţnost raziskovanja in dostop do podatkov. Primerno in zaţeleno je, da pred definiranjem problema in ciljev v nalogi raziščemo razpoloţljive strokovne vire in jih vsaj v grobem preštudiramo, da dobimo osnovne informacije in ideje o obravnavanem področju, problematiki in morebitnih ciljih naše raziskave. Če o določenem področju ne vemo nič, tudi problemov ne vidimo, zato tudi ciljev ne moremo oblikovati, kaj šele hipoteze in druge sestavine diplomskega dela.
Problem je neposredno povezan s cilji, ki jih ţelimo z diplomskim delom uresničiti, in morebitnimi hipotezami, ki jih ţelimo preveriti. Cilji so vse aktivnosti, vse naloge, ki jih bomo v diplomskem delu izvedli.
Zaradi laţjega in bolj sistematičnega dela, da ne pride do prekrivanja teorije s praktičnim delom, cilje razdelimo na cilje v teoretičnem delu naloge in cilje v praktičnem delu naloge. Cilje kot posamezne aktivnosti, ki jih bomo v nadaljevanju izvedli, navajamo s pomočjo glagolov: opisati, predstaviti, analizirati, obrazložiti, našteti, povzeti, sestaviti, ovrednotiti, predlagati itd. Če smo natančno navedli vse cilje, bomo iz teh ciljev zelo enostavno izpeljali naslove poglavij in podpoglavij tako v teoretičnem delu kakor tudi v praktičnem delu naloge.
Primer oblikovanja ciljev
Za področje in temo smo si izbrali npr. nabavno poslovanje v določenem podjetju. Znotraj nabavnega poslovanja bomo podrobneje predstavili organizacijo nabavne sluţbe in izpostavili problem organiziranosti nabave v konkretnem podjetju. Za to področje smo se odločili (namen) na predlog mentorja v tem podjetju, ker je to področje v podjetju še neraziskano.
V ciljih teoretičnega dela diplomske naloge bomo npr. postavili naslednje cilje:
C 1: Pojasniti pojem in pomen nabave.
C 2: Analizirati cilje nabavnega poslovanja.
C 3: Opisati naloge nabavne sluţbe.
C 4: Predstaviti organiziranje nabave.
C 5: Izpostaviti prednosti in slabosti posameznega načina organiziranosti nabave itd.
C 6: Analizirati in opisati kriterije za izbor določene organizacije nabave idr.
V teoretičnem delu naloge bomo iz gornjih ciljev oblikovali poglavja, in sicer:
TEORETIČNI DEL
2 POJEM IN POMEN NABAVE
2.1 Cilji nabavnega poslovanja
2.2 Naloge nabavne službe
3 ORGANIZACIJA NABAVE
3.1 Centralizirana nabava
3.2 Prednosti in slabosti centralizirane nabave
3.2 Decentralizirana nabava
3.2.1 Prednosti in slabosti decentralizirane nabave
3.3 Kombinirana nabava
3.3.1 Prednosti in slabosti kombinirane nabave
3. 4 Kriteriji izbora organiziranja nabave
Enako ravnamo tudi pri oblikovanju praktičnega dela naloge, da iz postavljenih ciljev oblikujemo poglavja praktičnega dela naloge pod poglavjem PRAKTIČNI DEL. Na tak način se nam ne more zgoditi, da bi določenega, za raziskavo pomembnega področja, ne vključili v svoje diplomsko delo.
Uvod diplomskega dela lahko zajema tudi hipoteze, kadar bomo raziskovali s primarnimi raziskovalnimi metodami, kot so v nadaljevanju obrazloţene metode spraševanja, opazovanja in eksperimentiranja. Hipoteze so vnaprej postavljene trditve, ki jih skušamo dokazati v svojem diplomskem delu. Kot ţe rečeno, izhajajo iz ciljev, ki smo jih oblikovali predhodno.
Primeri oblikovanja hipotez
Če smo si v okviru problema organizacija nabave postavili za cilj predstaviti organizacijo nabavne sluţbe v podjetju, je lahko ena izmed hipotez, da je nabava v podjetju X organizirana centralizirano. Če smo si zastavili cilj ugotoviti dejavnike, ki vplivajo na nakupne odločitve kupcev, je lahko ena izmed hipotez, da je najpomembnejši dejavnik nakupnega odločanja cena izdelkov. Če smo si kot cilj zastavili analizo kriterijev izbora dobaviteljev, je lahko ena izmed hipotez, da je najpomembnejši kriterij izbora dobaviteljev zanesljivost dobav itd.
Ko oblikujemo hipotezo, ni pomembno, ali je posamezna hipoteza pravilna ali ne. To bomo ugotovili z raziskavo v nalogi. Zastaviti si moramo dovolj konkretne hipoteze, da jih bomo kasneje lahko ovrednotili (potrdili ali ovrgli) s podatki, ki smo jih pridobili v fazi zbiranja podatkov z različnimi metodami raziskovanja (spraševanjem, opazovanjem, preizkušanjem).
Za ovrednotenje hipoteze ni dovolj navesti, da je hipoteza potrjena ali ovržena, ampak moramo svojo trditev dokazovati oz. izpodbijati (ovreči) s konkretnimi podatki, ki smo jih v svoji raziskavi zbrali, statistično obdelali, analizirali in predstavili v zaključnem delu praktičnega dela naloge. Dokazati moramo, ali in zakaj so hipoteze potrjene oziroma ali so in zakaj so napačne. V zaključku diplomskega dela bomo podali ugotovitve svoje raziskave in morebitne predloge izboljšav.
Primera pravilno ovrednotenih hipotez
H 1: Najpomembnejši dejavnik nakupnega odločanja je cena izdelkov.
Hipoteza je potrjena, ker je večina (76 %) anketirancev kot najpomembnejši dejavnik nakupnega odločanja izbrala ceno, katere povprečna vrednost pomembnosti na lestvici od 1 do 5 znaša 4,8.
Ali:
H 2: Večina anketirancev s pošto prejetih oglasnih letakov ne pregleda in jih takoj vrţe v koš za smeti.
Hipoteza ni potrjena, kajti večina anketirancev (63 %) s to trditvijo ne soglaša, povprečna stopnja strinjanja anketirancev s to trditvijo na lestvici strinjanja od 1 do 5 pa znaša zgolj 2,1.
Na probleme oblikovanja in kasnejšega vrednotenja hipotez moramo biti pozorni že pri pisanju dispozicije. S tem se izognemo nevarnosti, da postavljenih hipotez kasneje ne bi mogli preveriti zaradi pomanjkanja in neustreznosti zbranih podatkov in informacij.
Kadar diplomsko delo ne temelji na primarni raziskavi, kot smo jo s primerom pojasnili zgoraj, ampak gre zgolj za opisovanje določenega področja in/ali stanja v analiziranem podjetju ali organizaciji (npr. opis organizacije nabave, prodaje, opis postopkov in kriterijev pri odobritvi potrošniškega kredita v banki X, opis določene turistične destinacije in problematike turistične ponudbe idr.), moramo v uvodu na kratko izpostaviti, kaj je naše temeljno raziskovalno vprašanje, na katerega bomo v diplomskem delu skušali najti odgovor.
Primeri raziskovalnih vprašanj, oblikovanih za navedena področja
Z raziskavo ţelimo ugotoviti, kako je v podjetju X organizirana nabava in kako vpliva na uspešnost poslovanja.
Ali:
Z raziskavo bančnega poslovanja in delovnih postopkov v banki X ţelimo ugotoviti, ali so postopki in kriteriji odobravanja kreditov strankam prijazni in krediti dostopni ali ne.
Ali:
Z raziskavo ţelimo analizirati in predstaviti dejavnike turistične ponudbe in organiziranost turističnih organizacij na določenem turističnem območju ter preveriti njihovo kakovost in vključenost v turistično ponudbo te turistične destinacije.
Ali:
Z raziskavo ţelimo analizirati ekološko problematiko na primeru industrijskega onesnaţevanja v določenem okolju in opozoriti na posledice.
V uvodu moramo v podpoglavju uporabljene metode dela navesti tudi vse vire in metode, ki jih bomo uporabili za izdelavo diplomske naloge.
Pri pisanju diplomskih del lahko uporabljamo tako primarne kot sekundarne vire zbiranja podatkov. Primeri sekundarnih virov so: strokovna literatura, strokovne revije, poročila, zborniki, internet, diplomska dela, interni podatki podjetij in podobno.
Raziskovalne metode, ki jih lahko uporabimo, so:
 induktivna-deduktivna metoda (metoda sklepanja iz posameznih primerov na splošno in obratno; sklepanje na osnovi splošnega na posamezni primer),
 analitična metoda (metoda razčlenjevanja celote na posamezne dele),
 sintetična metoda (metoda združevanja posameznih delov v celoto),
 komparativna metoda (metoda primerjave in stopnjevanja),
 metoda deskripcije (metoda opisovanja posameznih pojmov),
 metoda kompilacije (metoda uporabe izpiskov, citatov, navedbe drugih avtorjev,)
 statistična metoda (metoda množičnih pojavov, metoda zbiranja podatkov, metoda obdelave podatkov, urejanja podatkov, vrednotenja podatkov, interpretacije rezultatov itd.).
Pri izdelavi diplomskih del pogosto uporabljamo primarne raziskovalne metode, kjer se med drugimi uporabljajo statistične metode. Za obdelavo uporabljamo računalniške statistične programe za raziskave v druţboslovju, kot sta npr. SPSS in Excel.
Primarne raziskovalne metode so:
 metoda spraševanja (intervjuji, anketiranje s pomočjo anketnih vprašalnikov),
 metoda opazovanja (opazujemo nek pojav, npr. pojavnost oglasov določenega oglaševalca v različnih medijih, in beleţimo število teh pojavov, ki jih kasneje obdelamo s statističnimi metodami),
 metoda preizkusa ali eksperimenta (preizkušamo določen pojav, npr. odzivnost potrošnikov na določen oglas, na določeno ceno izdelka; všečnost potrošnikov na določen okus hrane, pri degustaciji določenega izdelka, njegovo odzivnost in všečnost na določeno barvo embalaže ipd.; zbrane podatke kasneje obdelamo in dobljene rezultate interpretiramo).
Najpogostejša metoda primarnih raziskav, ki jih uporabljajo bodoči diplomanti, je spraševanje s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik mora biti sestavljen po pravilih za sestavljanje anketnih vprašalnikov in v sodelovanju z mentorjem – predavateljem. Preden mentor – predavatelj ne potrdi anketnega vprašalnika, študent ne sme začeti z izvajanjem anketiranja.
Tudi druga orodja in instrumente zbiranja podatkov študent izdela v sodelovanju in s potrditvijo mentorja – predavatelja.
2.7 Teoretični del diplomske naloge
V teoretičnem delu naloge s pomočjo strokovne literature in drugih strokovnih virov in s pomočjo predhodno navedenih raziskovalnih metod podrobno razvijamo in razlagamo obravnavano temo, predstavimo najpomembnejša teoretična izhodišča določenega strokovnega področja in problematike, primerjamo, analiziramo, zdruţujemo, razčlenjujemo, opisujemo ipd.
Teoretični del naloge pišemo tako, da iz teoretičnih ciljev izvedemo naslove poglavij teoretičnega dela naloge ter jih napolnimo z vsebinami teoretičnih izhodišč, ki jih najdemo v različnih sekundarnih virih.
2.8 Praktični del diplomske naloge
Praktični del diplomske naloge mora biti obseţnejši od teoretičnega dela. Praktični del naloge praviloma sestoji iz dveh delov. V prvem delu predstavimo podjetje, ki ga v diplomskem delu raziskujemo in predstavljamo. Predstavimo zgodovino, poslanstvo, vizijo in druge pomembne podatke in informacije o tej organizaciji, ki so povezani in pomembni za osvetlitev raziskovalnega področja in problema diplomskega dela.
V drugem delu prenesemo teorijo v prakso (v našem primeru sta to podpoglavji 5.1 in 5.2). Predstavimo potek in rezultate raziskave poslovanja v tej organizaciji ter jih pojasnimo. V primerih, ko v uvodu nismo oblikovali hipotez, ampak temeljno raziskovalno vprašanje, na osnovi analize stanja v podjetju, s pomočjo sekundarnih virov informacij, zbranih v podjetju ali drugje, ob zaključku praktičnega dela diplomske naloge podamo odgovor na uvodoma zastavljeno raziskovalno vprašanje.
V drugem delu praktičnega dela naloge lahko izvedemo primarno raziskavo, za katero uporabimo eno ali več predhodno opisanih raziskovalnih metod. Raziskava se lahko nanaša na konkretno izbrano organizacijo (podjetje, zavod ali institucijo) ali na konkreten raziskovalni problem, povezan s podjetjem ali drugo organizacijo.
Ko predstavljamo metodologijo primarne raziskave, navedemo npr. vrsto anketiranja, opišemo anketni vprašalnik, kako smo določili vzorec, kako velik je bil vzorec in kakšne enote smo vanj zajeli, kdaj in koliko časa je potekalo anketiranje, koliko popolnoma in pravilno izpolnjenih anketnih vprašalnikov smo prejeli in obdelali. Navedemo tudi statistične metode, s katerimi smo obdelali podatke, in računalniške programe, s katerimi smo si pomagali.
Ko analiziramo zbrane podatke, teh ne predstavimo le s tabelami in grafi, temveč jih tudi komentiramo – kaj nam kaţejo rezultati, kaj lahko iz njih sklepamo.
Primeri pravilnega navajanja tabel in slik
Tabela 3: ABC analiza naročil za leto 2003 v tonah
Razred
Št. izdelkov
Naročeno (t)
A
65
20216,4
B
250
10173,2
C
449
3394,5
Skupna vsota
764
33784,1
Vir: http://iposipis7.fov.uni-mb.si/kern/pedagog/pps_0304/REZULTATI/PPS_0304_izdelek_36.doc (30. 11. 2010)
Slika 7: Graf skupno doseţenih medalj v letu 2007
Vir: lastni
Slika 15: Najpomembnejša poslovna področja v proizvodnem podjetju
Vir: Prodnik, 2009, 19
PRODAJA
PROIZVODNJA
RAZISKAVE IN RAZVOJ
NABAVA
FINANCE
VODSTVO
PODJETJA
KOMERCIALA
Tabele oz. slike in njihove naslove poravnamo sredinsko. Naslovi tabel se pišejo nad tabelo, naslovi slik pa pod sliko. Graf je vrsta slike. Kadar z grafi prikazujemo rezultate primarne raziskave, naslovov grafov ne moremo imenovati enako, kot so se glasila vprašanja v anketnem vprašalniku. Vire vedno navajamo pod tabelo oziroma sliko. Če smo avtor tabele ali npr. grafa sami, napišemo, da gre za lastni vir.
Z obdelanimi podatki in z rezultati naše analize ovrednotimo v uvodu postavljene trditve (hipoteze), tako da jih lahko potrdimo ali ovrţemo (ne zavržemo!).
Bodimo pozorni, da v praktičnem delu diplomske naloge ne ponavljamo navajanj teoretičnih izhodišč, ampak navajamo samo konkretna dejstva in situacije, ki veljajo za izbrano organizacijo.
2.9 Zaključek
Zaključek je sistematičen, natančen in strnjen povzetek vseh spoznanj, dejstev in ugotovitev praktičnega dela diplomske naloge. Opozori tudi na nerešena vprašanja in nakaţe smeri nadaljnjega reševanja problema. V tem delu z lastnimi besedami povzamemo najpomembnejše ugotovitve, do katerih smo prišli skozi raziskavo, v njem podamo tudi svoja mnenja, presoje in predlagamo ukrepe ter aktivnosti za uporabo v praksi in podobno. Ugotovimo tudi, ali smo dosegli v uvodu zastavljene cilje in namen naloge.
V zaključku ne ponavljamo vsebine iz predhodnih poglavij, prav tako ne navajamo novih podatkov ali dokazov. Zaključek naj ne bo ne predolg niti prekratek (do tri strani).
2.10 Literatura in viri
Literature in virov ne ločujemo. Ţe v dispoziciji diplomskega dela smo navedli glavne vire, ki smo jih potem uporabili pri izdelavi naloge. V diplomskem delu lahko v dispoziciji predvidene vire spremenimo, lahko jih dopolnimo ali izločimo kak vir, za katerega se je pokazalo, da ni primeren. V diplomskem delu mora študent uporabiti vsaj pet najsodobnejših virov z obravnavanega področja.
Natančna in podrobna navodila za navajanje in citiranje so v dokumentu Navajanje literature in virov.
2.11 Priloge
Priloge so lahko načrti, sheme, slike grafov, skice, tabele, primeri obrazcev – instrumentarij, ki ga je študent uporabil za zbiranje podatkov (npr. anketni vprašalnik, tabele s podatki študentovih opazovanj, eksperimentov idr.). Priloge morajo biti oštevilčene in se morajo navezovati na tekst diplomskega dela, kjer morajo biti tudi omenjene (npr. Priloga 5).
Seznam prilog napišemo za literaturo in viri in je zadnja oštevilčena stran diplomskega dela. Prilog, ki sledijo, ne številčimo več.
3 ODDAJA DIPLOMSKEGA DELA
Ko mentor – predavatelj potrdi ustreznost diplomskega dela, tako po vsebinski kot tudi tehnični plati, ga oddamo v lekturo izbranemu lektorju. Lektor mora imeti ustrezno izobrazbo in mora študentu izpolniti ustrezni obrazec ter posredovati kopijo diplome, razen če je ţe arhivirana v referatu za študentske zadeve. Ko je diplomsko delo jezikovno pregledano, moramo urediti tudi prevod povzetka (v angleški ali nemški jezik). Po lektoriranju in prevodu prinesemo natisnjeno diplomsko delo knjiţničarki Višje strokovne šole, ki ga pregleda in potrdi njegovo ustreznost ter skladnost s tehničnimi navodili. Tehnična navodila so sestavni del navodil o izdelavi diplomskega dela. Za sestanek z odgovorno knjiţničarko se je potrebno predhodno dogovoriti.
Ko je diplomsko delo tudi tehnično ustrezno, ga je potrebno odnesti v vezavo in v treh izvodih (od katerih je eden vezan v temno modro platno, pisave zlati tisk, dva izvoda sta vezana v spiralo) oddati v referat za študentske zadeve v razpisanih terminih. Oddati je potrebno tudi vso ustrezno dokumentacijo oz. obrazce. Referat diplomske naloge razdeli članom komisije, pred katero študent zagovarja svoje diplomsko delo.
4 ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE
Študenti so o datumu in uri zagovora diplomskega dela pisno obveščeni s sklepom o imenovanju izpitne komisije.
Diplomsko delo študent zagovarja ustno. Predstavi ga s pomočjo elektronskih prosojnic. Predstavitev traja 10 minut. Po zagovoru člani komisije študentu postavijo vprašanja, s katerimi preverijo samostojnost dela in obvladanje predstavljene tematike.
Ocena diplomskega dela sestoji iz ocene pisnega izdelka in ocene zagovora. Ocenjuje se tako vsebinska kot oblikovna plat pisnega dela ter vsebinska skladnost z naslovom diplomskega dela. Pomembnejšo teţo pri ocenjevanju ima pisni izdelek. Končna ocena diplomskega dela je seštevek obeh ocen, pri čemer se ocena zaokroţi navzgor, če je ocena pisnega dela višja od ocene ustnega zagovora.
Več o pripravi na zagovor diplomskega dela in zagovoru diplomskega dela je zapisano v dokumentu Zagovor diplomskega dela.
Če izpitna komisija pred zagovorom ali na zagovoru diplomskega dela ugotovi, da diplomsko delo ni narejeno v skladu z objavljenimi navodili oziroma kako drugače ni ustrezno, bo ukrepala v skladu s Pravilnikom o diplomiranju.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Tehnična navodila za pisanje diplomske naloge,magistrske naloge Seznam forumov -> Tehnična navodila za pisanje urejanje besedila diplome magistrske naloge Fakulteta za humanistične študije Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.