Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mojbozicek

I
UNIVERZA V NOVI GORICI
FAKULTETA ZA ZNANOSTI O OKOLJU
NASLOV DELA
DIPLOMSKO DELO
Ime in PRIIMEK avtorja
Mentor: Akademski naziv, Ime in priimek
Nova Gorica, leto izida
II
IZJAVA
Izjavljam, da je diplomsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela. Rezultati, ki so
nastali v okviru skupnega raziskovanja z drugimi raziskovalci, ali so jih prispevali drugi
raziskovalci (strokovnjaki), so eksplicitno prikazani oziroma navedeni (citirani) v
diplomskem delu.
Ime in Priimek avtorja
III
Zahvala
IV
KAZALO VSEBINE
1 SPLOŠNI DEL 1
1.1 Oblikovanje besedila 1
1.1.1 Velikost lista (Paper size) 1
1.1.2 Robovi besedila (Margins) 1
1.1.3 Razmaki med vrsticami (Line spacing) 1
1.1.4 Pisava (Character formatting) 1
1.1.5 Številčenje strani (Numbering of pages) 2
1.1.6 Oblikovanje preglednic in slik (Tables and figures) 2
1.1.7 Enačbe in reakcije (Equations, reactions and formulae) 2
1.1.8 Opombe pod črto (Footnotes) 3
2 OBLIKOVANJE POSAMEZNIH STRANI 3
2.1 Začetne splošne strani (Front pages) 3
2.1.1 Naslovna stran (Front cover) 3
2.1.2 Izjava 4
2.1.3 Zahvala 4
2.1.4 Povzetek (Summary) 4
2.1.5 Kazalo vsebine (Table of contents) 5
2.1.6 Seznam preglednic (List of tables) 5
2.1.7 Seznam slik (List of figures) 5
2.1.8 Okrajšave (Abbreviations) 5
2.1.9 Simboli (Symbols) 5
2.2 Besedilo (Body of thesis) 6
2.2.1 Uvod 7
2.2.2 Teoretične osnove 7
2.2.3 Eksperimentalni del 7
2.2.4 Rezultati in razprava 8
2.2.5 Zaključki 8
2.2.6 Viri 8
PRILOGE (ANNEXES) 13
1
Namen navodil je poenotiti oblikovanje diplomskih del na Fakulteti za znanosti o okolju, na
študijskem programu Okolje. Diplomsko delo mora biti napisano v slovenskem jeziku v
obsegu 40 - 70 strani, vključno s preglednicami in slikovnim gradivom. V omenjenih 40-70
strani ne štejejo začetne splošne strani.
Diplomsko delo je delo posameznika, zato se piše v prvi osebi ednine. Kadar je diplomsko delo del
širše raziskave, pri kateri je sodelovalo več raziskovalcev z različnih institucij, je treba nedvoumno
prikazati, kateri del diplome je bil opravljen kot skupno (skupinsko) delo, kateri del pa je opravil
diplomant sam. Pri prikazu in opisu skupnega (skupinskega) dela se uporabi prva oseba množine.
1 SPLOŠNI DEL
1.1 Oblikovanje besedila
1.1.1 Velikost lista (Paper size1)
Uporabljamo bel papir velikosti A4 (210 × 297 mm).
1.1.2 Robovi besedila (Margins)
Vsi robovi: zgornji (nad besedilom), spodnji (pod besedilom, levi oziroma notranji in desni
oziroma zunanji so 30 mm. Robovi pomenijo razdaljo med robovi lista in besedilom.
1.1.3 Razmaki med vrsticami (Line spacing)
Razmak med vrsticami je enojen. Razmak med odstavki je ena prazna vrstica, razmak
med poglavji in podpoglavji pa dve prazni vrstici Prve vrstice novih odstavkov niso
zamaknjene v desno. Razmak med naslovom poglavja in besedilom je ena vrstica.
1.1.4 Pisava (Character formatting)
Pisava besedila je vedno v običajnem slogu (normal), črke so Arial CE črne barve in
velikosti 11 točk.
Primarni naslovi so napisani z velikimi črkami TIMES NEW ROMAN CE BOLD,
VELIKOSTI 13 TOČK.
Sekundarni naslovi so v Times New Roman CE Bold, Velikosti 13 Točk.
Terciarni naslovi so v Times New Roman CE, Velikosti 13 Točk.
Kvarterni in nadaljnji naslovi so v Times New Roman CE, Velikosti 12 Točk.
1 V naslovih podpoglavij so navedeni tudi standardni angleški izrazi za obravnavane elemente.
2
Naslove preglednic in slik ter elemente v preglednicah oziroma slikah pišemo v ležečem
slogu (kurzivi), da se vizualno ločijo od besedila. Pri tem so oznake preglednic in slik
napisane v mastnem tisku (npr.: Preglednica 1:, Slika 16:).
Opombe pišemo s črkami velikosti 8 točk.
Latinska imena pišemo vedno v ležečem slogu. Tak tip pisave uporabljamo tudi v naslovih,
izvlečku ipd. O natančnejšem zapisu latinskih imen se posvetujemo z mentorjem.
1.1.5 Številčenje strani (Numbering of pages)
Naslovna stran ni oštevilčena. Začetne splošne strani številčimo z rimskimi številkami od I
dalje (Arial, 10 tč), in sicer od naslovne strani (prva šteta, a ne številčena), do zadnje strani
kazala ali seznama simbolov, okrajšav ipd., če so ti vključeni v diplomo. Zaporedno
številčenje z arabskimi številkami (Arial, 10 tč) začnemo s poglavjem Uvod in končamo s
poglavjem Viri. Prilog ne številčimo po straneh. Številke strani zapišemo spodaj na sredini.
1.1.6 Oblikovanje preglednic in slik (Tables and figures)
V besedilu pišemo naslove preglednic nad preglednicami, naslove slik pa pod slikami.
Oboje številčimo posebej in zaporedno. Po standardu se tako za slike, risbe in fotografije
kot za grafične prikaze (grafikone, karte) predvideva en sam izraz ”slika", zato tovrstne
prikaze štejemo skupaj in jih ne delimo posebej na grafikone, diagrame, slike ipd. Če
preglednice ali slike povzemamo po drugih virih, podatke za te navedemo v oklepaju takoj
za naslovom preglednice ali slike in obvezno dodamo še podatek za stran, kjer se v
citiranem viru nahaja preglednica, ki smo jo uporabili.
Primer:
Preglednica 1: Pospravljeni pridelki (Statistični letopis Republike Slovenije, 1997: 120)
Preglednica 2: Dekadne in mesečna potencialna evapotranspiracija (Agromet, 1998: 9)
Slika 1: Contents of metals and milk from different locations (Čitek in sod., 1996: 30)
Če je preglednica daljša od ene strani, na koncu prve strani preglednice desno spodaj
napišemo ”se nadaljuje", na naslednjo stran pa levo zgoraj ”nadaljevanje". V takem
primeru na naslednji strani na začetku nadaljevanja v preglednico še enkrat vpišemo
glavo.
1.1.7 Enačbe in reakcije (Equations, reactions and formulae)
Enačbe in reakcije zapišemo zamaknjeno v svojo vrsto, skrajno desno pa jih oštevilčimo s
številko v oklepaju.
Primer:
E=mc2 (10)
3
A + B ® C + D (6)
V besedilu enačbe in reakcije številčimo v ločenih zaporedjih, nanje pa se sklicujemo s
številko v oklepaju. Enačbe in reakcije pišemo v ležečem slogu. O natančnejšem zapisu se
posvetujemo z mentorjem.
1.1.8 Opombe pod črto (Footnotes)
Opombe pod črto pišemo s črkami velikosti 8 točk in jih ustrezno številčimo.
2 OBLIKOVANJE POSAMEZNIH STRANI
Tekst natisnemo s poravnanimi robovi obojestransko (justified), po načelu dveh strani na
en list.
2.1 Začetne splošne strani (Front pages)
Začetne splošne strani številčimo z rimskimi številkami. Naslovno stran štejemo kot prvo, a
je ne številčimo. Vzorec številčenja predstavlja številčenje v tem dokumentu.
2.1.1 Naslovna stran (Front cover)
Naslovna stran vsebuje naslednje elemente: naziv zavoda, naslov dela, ime in priimek
avtorja, mentor, kraj in leto (glej primer- prva stran tega besedila).
Naslov pišemo s krepkimi črkami (bold) v velikosti 16 točk, vse ostale elemente pa z
običajnimi črkami velikosti 14 točk. Pisava je Times New Roman. Vse elemente
centriramo.
2.1.1.1 Naziv zavoda
Naziv zavoda pričnemo pisati z velikimi tiskanimi črkami v prvi vrstici lista. Vsak element
naziva zavoda (Univerza v Novi Gorici, fakulteta) pišemo v novo vrstico. Sledi deset
praznih vrstic velikosti 12 točk.
2.1.1.2 Naslov dela
Naslov dela pišemo z velikimi tiskanimi črkami in grafično poudarimo. Za naslovom ni pike.
Sledijo tri prazne vrstice velikosti 12 točk.
4
Besedilo "diplomsko delo" napišemo z velikimi tiskanimi črkami. Sledi pet praznih vrstic
velikosti 12 točk.
2.1.1.3 Ime in priimek avtorja
Ime avtorja navedemo z malimi tiskanimi črkami z veliko začetnico, priimek pa z velikimi
tiskanimi črkami, in sicer brez akademskega naslova. Načelno navedemo tisti priimek, ki je
uradno v veljavi v času predstavitve. Sledi približno osemnajst praznih vrstic velikosti 12
točk. Število vrstic je odvisno od dolžine naslova, ki lahko obsega več vrstic.
2.1.1.3 Mentor/mentorja/mentorica
Navedemo ime in priimek mentorja, z akademskim nazivom. Če sta pri izdelavi
diplomskega dela sodelovala dva mentorja, navedemo oba, in sicer po abecedi. Sledita
dve prazni vrstici velikosti 12 točk.
2.1.1.5 Kraj in leto zagovora
Kraj navedemo z malimi tiskanimi črkami z veliko začetnico, leto zagovora z arabskimi
številkami in navedbi ločimo z vejico. Spodnji rob je približno (najmanj) 30 mm od roba
lista.
2.1.2 Izjava
Izjavo, da je diplomsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela, napišemo na II stran, v
spodnjem delu lista.
2.1.3 Zahvala
Zahvalo napišemo na stran, označeno z rimsko številko III, in sicer v spodnjem delu lista.
2.1.4 Povzetek (Summary)
Povzetek napišemo najprej v slovenščini, nato v angleščini. V povzetek ne vstavljamo
preglednic in slik. Najpomembnejše številčne rezultate predstavimo le v tekočem besedilu.
Povzetek naj ne bo predolg, vendar pa mora povzeti tudi uvod in metode raziskovanja in
ne samo rezultatov in diskusije. Povzetek je samostojna enota in s prebiranjem povzetka
mora bralec dobiti celosten vpogled v izvedeno delo (tudi če ne prebere celotnega
dokumenta): v povzetku poudarimo konkretne izsledke in sklepe, in sicer na informativen
način, t.j. s skrbno izbranimi najpomembnejšimi številčnimi (kvantitativnimi) podatki.
Navedemo le tiste kvantitativne in kvalitativne podatke, ki so pomembni za razumevanje
raziskave. Splošno znanih dejstev ne navajamo. Uporabljamo standardne formalne izraze,
in ne žargonskih, za isti pojem pa dosledno uporabljamo vedno le en sam izraz. Številk ne
5
izpisujemo z besedo. Izvleček naj vsebuje do 200 besed, pišemo ga vedno brez
odstavkov. Slog naj bo jedrnat, a ne telegrafski.
Na koncu obeh povzetkov dodamo ključne besede v obeh jezikih (3-5).
2.1.5 Kazalo vsebine (Table of contents)
Kazalo vsebine pišemo na novo stran. Na prvi strani kazala zgoraj centrirano zapišemo
"KAZALO VSEBINE" (Times New Roman, Bold, 13 točk). Kazalo lahko obsega več
kot eno stran, vendar je to izjema. V tem primeru strani številčimo z nadaljnjimi
zaporednimi rimskim številkami. Kazalo vsebine vsebuje naslove poglavij in podpoglavij na
treh hierarhičnih ravneh. Vzorec kazala je kazalo v tem dokumentu.
2.1.6 Seznam preglednic (List of tables)
Seznam preglednic pišemo na novo stran. Na prvi strani seznama zgoraj centrirano
zapišemo "SEZNAM PREGLEDNIC" (Times New Roman, Bold, 13 točk). Seznam
lahko obsega več kot eno stran, skladno s številom preglednic v izdelku. V tem primeru
strani številčimo z nadaljnjimi zaporednimi rimskim številkami. Seznam preglednic vsebuje
tudi njihove naslove.
2.1.7 Seznam slik (List of figures)
Seznam slik pišemo na novo stran. Na prvi strani seznama zgoraj centrirano zapišemo
"SEZNAM SLIK" (Times New Roman, Bold, 13 točk). Seznam lahko obsega več kot
eno stran, skladno s številom slik v izdelku. V tem primeru strani številčimo z nadaljnjimi
zaporednimi rimskim številkami. Seznam slik vsebuje tudi njihove naslove.
2.1.8 Okrajšave (Abbreviations)
Seznam okrajšav pišemo na novo stran. Tu pojasnimo vse okrajšave, ki smo jih uporabili v
besedilu. Na prvi strani zgoraj centrirano zapišemo »SEZNAM OKRAJŠAV« (Times New
Roman, Bold, 13 točk). Sledi ena prosta vrstica, potem pa okrajšave, vsaka v svoji vrstici s
pojasnitvijo. Na primer:
NOM = napredne oksidacijske metode
OOO = obstojna organska onesnaževala
Seznam ni obvezen in ga vključimo po potrebi.
2.1.9 Simboli (Symbols)
Seznam simbolov pišemo na novo stran. Tu pojasnimo vse simbole, ki smo jih uporabili v
besedilu. Na prvi strani zgoraj centrirano zapišemo »SEZNAM SIMBOLOV« (Times New
6
Roman, Bold, 13 točk). Sledi ena prosta vrtica, potem pa simboli, vsak v svoji vrstici s
polnim imenom, mersko enoto v oglatem oklepaju in pojasnilom. Na primer:
t = čas [ure], obdobje trajanja poskusa
Ct = koncentracija [mgL-3], koncentracija v tekoči fazi
Seznam ni obvezen in ga vključimo po potrebi.
Tem začetnim splošnim stranem, številčenim zaporedno z rimskimi številkami in
naslovljenim centrirano, sledi besedilo diplomskega dela, ki se številči zaporedno z
arabskimi številkami začenši z 1.
2.2 Besedilo (Body of thesis)
Besedilo začnemo s poglavjem Uvod. Besedilo navadno razdelimo na naslednje
hierarhične enote:
1 POGLAVJA
1.1 Podpoglavja
1.1.1 Terciarno podpoglavje
1.1.1.1 Nadaljnja podpoglavja
Nadaljnja poglavja uvajamo po potrebi, pri čemer je treba besedilo organizirati tako, da je
čim bolj pregledno ob čim manjšem številu podpoglavij: vertikalno (hierarhično) in
horizontalno (na isti ravni). Podpoglavja hierarhično ne členimo, če nimamo vsaj dveh
podenot (podpoglavij na nižji hierarhični ravni). Na primer:
Nepravilno členjenje podpoglavij
2.1 Podpoglavje
2.1.1 Terciarno podpoglavje
2.2 Podpoglavje
Pravilno členjenje podpoglavij
2.1 Podpoglavje
2.1.1 Terciarno podpoglavje
2.1.2 Terciarno podpoglavje
…
2.2 Podpoglavje
Izogibati se je torej treba drobnjakarski delitvi. O organizaciji teksta na ravni podpoglavij se
posvetujemo z mentorjem.
7
Poglavja in podpoglavja številčimo dekadno, vedno z arabskimi številkami, ki jih
sestavljamo tako, da hierarhične ravni med seboj ločimo s piko, pri čemer pike na koncu
sestavljene številke ne zapišemo (npr.: 3.2.3 Poljski poskusi).
Besedilo je sestavljeno iz šestih standardnih poglavij, ki si sledijo v naslednjem vrstnem
redu in z naslednjim številčenjem:
1 UVOD
2 TEORETIČNE OSNOVE
3 PRAKTIČNI (EKSPERIMENTALNI) DEL
4 REZULTATI IN RAZPRAVA
5 ZAKLJUČKI
6 VIRI (konec številčenja poglavij; z zadnjo stranjo virov se konča tudi številčenje
strani)
PRILOGE
O natančni strukturi in organizaciji besedila posameznih poglavij se posvetujemo z
mentorjem.
2.2.1 Uvod
V uvodu najprej opredelimo raziskovalni problem, nato pa še njegov družbeni pomen.
Podamo cilje in/ali hipoteze raziskave, in tako bralcu pregledno in nedvoumno prikažemo
smoter, obseg in domet raziskovalnega dela. V opisu raziskovalnega problema poudarimo
predvsem potrebo po analitično-raziskovalnem pristopu za njegovo rešitev (npr.
laboratorijska in/ali terenska analitika, simulacije-modeliranje, ankete, primerjava različic
itd.).
2.2.2 Teoretične osnove
Teoretične osnove so namenjene utemeljitvi raziskovalnega problema ter prikazu njegove
mednarodne aktualnosti. V tej zvezi mora biti v poglavje vključen pregled objav v tuji in
domači strokovni in znanstveni (raziskovalni) literaturi iz zadnjega obdobja (zadnjih nekaj
let); vsebina objav mora biti s področja, ki ga obravnava diplomsko delo. Poglavje se mora
v celoti osredotočati na obravnavani raziskovalni problem in hipoteze/cilje, ki jih diplomsko
delo preverja oziroma se jih želi z raziskavo v okviru diplomskega dela doseči. V besedilu
pri sklicevanju na literaturne in druge vire uporabljamo načelo navajanja, ki je uveljavljeno
na področju, v katerega spada diplomsko delo. Navodila za navajanje virov so podana v
nadaljevanju.
2.2.3 Eksperimentalni del
V eksperimentalnem delu, poglavjih Rezultati in razprava ter Zaključki moramo slog
pisanja poenotiti. Pri tem je obvezna raba prve osebe ednine za vse samostojno
8
opravljeno delo. npr.: " ... za analizo sem uporabil naslednje kemikalije ... „ ali ” ... zato
sklepam, da bi pri nadaljnjih poskusih ...". V primerih, ko je diplomsko delo del širših
raziskav, pri katerih sodeluje več raziskovalcev, je raba prve osebe množine upravičena
oziroma nujna, na primer "…iskali smo odgovore na več vprašanj…sodelavci so analizirali
…., sam(a) pa sem vzorčeval(a)…"..
V eksperimentalnem delu opišemo metode dela, postopke in aparature, ki smo jih pri
raziskavi uporabili. Opis mora biti dovolj jasen in natančen, da omogoča nedvoumno
razumevanje vsebine in morebitno ponovitev analiz/meritev s strani kateregakoli
usposobljenega raziskovalca, v kateremkoli ustrezno opremljenem laboratoriju/instituciji.
2.2.4 Rezultati in razprava
V tem poglavju pregledno predstavimo rezultate raziskovalnega dela. Primerjamo jih s
pričakovanji/cilji oziroma predhodno postavljeno hipotezo in teoretičnimi predvidevanji,
drugimi primerljivimi raziskavami ipd. Komentiramo vire in obseg negotovosti, ki vplivajo na
zaupanje v rezultate. Pri ocenjevanju/komentiranju rezultatov je treba biti kritičen. .
Rezultate podajamo v čimbolj strnjeni - koncizni obliki; uporabljamo preglednice, diagrame,
sheme, na katere se sklicujemo v razpravi. Po potrebi obsežnejše zbirke podatkov
(rezultate meritev, odgovore na vprašalnike, podatke iz letopisov, tematske karte ipd.)
zberemo v prilogah.
2.2.5 Zaključki
V njih strnjeno podamo zaključke, ki izhajajo iz diplomskega dela. Utemeljimo jih z lastnimi
raziskovalnimi rezultati. Iz zaključkov naj bo nedvoumno, ali je bila hipoteza potrjena, ali so
cilji diplomskega dela doseženi in kaj so pomembni prispevki opisanih raziskav k stroki in
znanju. V zaključku torej ne podajamo povzetka opravljenega dela in pregleda literature,
ampak predvsem zaključke predstavljenih rezultatov.
2.2.6 Viri
Kot vire uporabljamo prvenstveno izvirne in pregledne znanstvene članke, raziskovalna in
delovna poročila, monografije. Pravni dokumenti (zakoni, pravilniki, uredbe, smernice idr.).
so podporna literatura in jih ne prištevamo k virom raziskovalnih podatkov. Podobno
tolmačimo medijske objave (časopisi, radio, TV, Internet).
Splošna navodila za navajanje virov podatkov
Smoter navajanja virov je omogočiti bralcu, da brez dvoumnosti ali nejasnosti (brez
identifikacijskih težav) najde vir v ustrezni zbirki/arhivu podatkov. Zato je treba vire navajati
v popolni, mednarodno dogovorjeni obliki. Teh oblik je več, FZO je izbrala obliko, kot je
navedeno spodaj. Ne glede na specifičnosti posameznih oblik, pa so elementi, ki jih imajo
vse oblike, naslednji:
· priimek in ime avtorja/avtorjev
9
· naslov dela
· letnica objave
· tip/vrsta objave: članek v periodični publikaciji (reviji), prispevek/poglavje v knjigi
(monografiji), poročilo o delu ali raziskovalno poročilo idr.
· identifikacijska številka objave: ime, številka in strani v periodični publikaciji – reviji;
identifikacijska številka knjige (ISSN, ISBN) z navedbo urednika(ov) in strani, na
katerih so citirani podatki (ne celotno število strani knjge!); številka raziskovalnega
ali delovnega poročila
· založba, ki je tiskala objavo
· lokacija založbe oziroma objave
Ti elementi se smiselno upoštevajo pri navajanju tudi drugih objav, na primer virov z
Interneta, kjer ne navedemo zgolj URL, to je spletne strani (lokacija, kjer se objava na
določen dan nahaja), pač pa specificiramo tudi vse razpoložljive identifikacijske elemente.
Vire v besedilu navajamo s priimkom in prvo črko imena avtorja ter letnico v oklepaju. Če
sta avtorja dva, zapišemo oba priimka in ju ločimo z besedico "in". Če je avtorjev več,
zapišemo prvega in nato navedemo ”in sod.". Pri hkratnem naštevanju več virov istega
avtorja iz različnih let, med avtorjev priimek in letnico ne vstavimo vejice. Ločilo pri
naštevanju več virov je podpičje.
Primeri:
... medtem ko Mollaretti J. in sod. (1987) navajajo, da je koncentracija ...
... v preddinarskih gorskih pragozdovih (Hočevar A. 1985, 1990; Hočevar B. in Tortič C.,
1975) .
... Hočevar A. (2000) ter Hočevar A.in Babič F. (2003) navajajo, da ...
... drugi avtorji pa so mnenja (Johnson J. in sod., 1995; Smith K., 1993), da ...
... Smith L. in sod. (1995) ter Smith L. (1996) pa so mnenja, da ...
... Maia M.J.F. in Maia M.D. (1984) pa ugotavljata, da ...
... Smith J. (1991) trdi, da ..., nekatere druge raziskave pa kažejo (Smith M.F., 1991), da
...
Če citiramo več del istega avtorja iz istega leta, jih zaporedno označimo z malimi črkami a,
b, c, …za letnico. Te črke nato obvezno (brez presledka) zapišemo tudi k letnici pri
zaporednem navajanju virov. Če pri istem avtorju citiramo njegova dela iz različnih let,
avtorja zapišemo le enkrat, letnice pa med seboj ločimo z vejico.
Primer:
MacFarland J. (1974a) pa je to najprej opazil le pri nadmorski višini 2500 m. Še isto leto pa
je najti nove informacije (MacFarland J., 1974b; Krueger S. in sod., 1974) ...
Pri kasnejših meritvah (MacFarland J. 1977a, 1977b, 1989) so rezultati drugačni.
Pri monografijah pogosto uporabimo le en podatek. Za lažje iskanje in vpogled v ta
podatek navedemo stran, kjer se podatek nahaja.
10
... pa so opazili le pri nadmorski višini 2500 m (MacFarland J., 1974: 178) ali
... MacFarland J. (1974: 178) pa je to opazil le pri nadmorski višini 2500 m.
Če izvorne podatke navaja nek drug vir, pa do izvornega (originalnega) vira nikakor ne
moremo priti, lahko izjemoma navedemo drugi vir. V tem primeru zapišemo oba vira.
Ločimo ju s "citirano po" ali latinsko "op cit" (opere citato, opus citatum). Pri zaporednem
navajanju virov v poglavju Viri na koncu diplomskega dela navedemo le drugi vir, to je tisti,
ki smo ga pregledali in uporabili kot vir citata.
Primer:
... pa so to opazili že mnogo prej (Peterson K., 1960, cit. po Martinez M., 1998; Grimaldi
F. in sod., 1961, cit. po Martinez M., 1998).
ali
... Peterson K. (1960, cit. po Martinez M., 1998) in Grimaldi F. in sod. (1961, cit. po
Martinez M., 1998) pa so to opazili že mnogo prej.
Martineza v takem primeru dvakrat ponovimo, da je natančno razvidno, kdo je citiran
oziroma kdo navaja koga in za koliko bibliografskih enot gre. Pri takem načinu navajanja
moramo paziti, da izberemo tak slog pisanja, ki omogoča kar najboljšo razumljivost.
Vse vire moramo preveriti v primarni obliki, zato posredno navajanje uporabljamo le, če ni
možno drugače. O tovrstnem navajanju se posvetujemo z mentorjem. Publikacije, kjer
avtorji niso navedeni, navajamo po prvi ali prvih dveh začetnih besedah iz naslova ali po
tistih začetnih besedah, s katerimi se publikacija (vir) razvršča v poglavju Viri. Če npr.
navajamo več enot, ki se začno z enakimi besedami (npr. pravilniki), za boljšo preglednost
uporabimo toliko besed, kolikor je treba za nedvoumno identifikacijo. Standarde navajamo
po številki.
... takega normativa ne smemo uporabiti… (Pravilnik o izvajanju nadzora normativov,
1989) ...
... pa smo uporabili navodila (Priročnik o laboratorijskem delu, 1988) ...
... smo upoštevali mednarodne standarde (ISO 14001, ISO 7160) ...
Če navajamo daljše besedilo kakega avtorja, na začetku takega besedila nakažemo, od
kod je in kako obsežno je.
Vire lahko po potrebi razvrstimo v vire podatkov in literaturo.
2.2.6.1 Navajanje člankov v revijah
V seznamu virov so obvezni elementi navedbe imena vseh avtorjev, leto izdaje, naslov
članka, naslov revije, letnik oz. volumen revije, obseg članka (strani od-do). Za naslovom
revije navedemo najprej letnik in nato volumen oz. eno ali drugo, če ima revija le letnik ali
le volumen. Uporabljamo izpis naslovov revij v celoti in ne z okrajšavami, v položnem
slogu.
Hržič A., Urek G. 1989. Skladiščni škodljivci na ljubljanskem območju. Sodobno kmetijstvo,
22, 3: 119-130
11
Bartol T. 1994. Bibliometrična analiza navajanja slovenskih dokumentov v zbirki AGRIS od
1975 do 1993. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kmetijstvo (Zootehnika),
64: 9-17
Mladenoff D.J., Haight R.G. 1995. A regional landscape analysis. Conservation Biology,
20, 9: 279-294
2.2.6.2 Navajanje knjig (monografij)
Pri knjigah za avtorjem (urednikom) in letom izdaje navedemo naslov, podnaslov (če
obstaja), izdajo (če obstaja), kraj tiskanja in založbo. Število strani, kjer se nahajajo
podatki, na katere se sklicujemo, se od založbe loči z dvopičjem in opremi s slovensko
okrajšavo str. (Primer: ... Elsevier: str.318-320).
Kovač J. 1993. Gobe na Slovenskem. 3. izdaja. Ljubljana, Mladinska knjiga: str. 16
Nickerson J.T.R., Ronsivalli L.L. 1980. Elementary food science. 2nd Edition. Westport,
AVI publishing company: str. 315
2.2.6.3 Navajanje sestavkov iz knjig
Če citiramo izbrano poglavje oziroma posamezno poglavje, ki ga je napisal drug avtor (ne
urednik), moramo na koncu obvezno navesti tudi obseg strani citiranega poglavja. Pri
navajanju posameznega poglavja moramo navesti, kje se poglavje nahaja in kdo ga je
napisal. navedemo torej avtorja, naslov poglavja in naslov celotne knjige. Urednika
označimo v oklepaju z ur. oziroma v ustreznem izvirnem jeziku (npr. ed. ali eds.). Izpišemo
vse urednike.
Primer:
Lestan D. 1996. Načrtovanje eksperimentalnega preučevanja bioprocesov. V:
Biotehnologija. Osnovna znanja. Raspor P. (ur.). Ljubljana, Bia: 397-409
Bedau H. A. 1991. Ethical Aspects of Environmental Decision-Making. In: Environmental
Decision Making: A Multidisciplinary Perspective. Bedau H. A. (ed.) New York, Van
Nostrand Reinhold: 176–179.
2.2.6.4 Navajanje ostalih publikacij
Pri raznih poročilih in tehničnih dokumentih navajamo vse razpoložljive elemente: avtorje,
naslov, leto izdaje, založbo, lokacijo izida.
Primeri:
Leksikon Cankarjeve založbe. 1993. 3. izdaja. Ljubljana, Cankarjeva založba: str. 41
Poročilo o delu Univerzitetne knjižnice Maribor za leto 1995. 1996. Maribor, Univerzitetna
knjižnica Maribor: str. 60
12
Bernik R., 1998. Priročnik za delo s škropilnicami in pršilniki. Rebernik A. (ur.). Ljubljana,
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS: str. 45
Microcel. Chiarificante adsorbente attivo per mosti e vini. 1997. Brescia, AEB SpA: str.20
(Navodilo za uporabo)
2.2.6.5 Navajanje pravilnikov, zakonov, statističnih podatkov ipd. iz posebnih serijskih
publikacij
Predpise, objavljene v Uradnem listu, navajamo tako, kot je predvideno v Registru pravnih
predpisov, to je s številko Uradnega lista, številko predpisa in letnico.
Sklep o razglasitvi gozdov s posebnim namenom, Ur.l. RS št. 80-2899/94
Pri statističnih podatkih navedemo le osnovne bibliografske informacije o publikaciji.
Natančnejše podatke o preglednicah, grafikonih ipd. navajamo že v besedilu.
Statistični letopis Republike Slovenije 1997. 1997. 36: str. 222
Agromet. Mesečni agrometeorološki bilten. 1998. 42, 1: str.15
2.2.6.6 Navajanje standardov
Obvezni elementi so številka standarda, naziv in letnica ter strani.
ISO 7144. Documentation - Presentation of these and similar documents. 1984: str. 10
2.2.6.7 Navajanje patentov
Obvezni elementi so avtor patenta, letnica priglasitve oziroma objave, naslov patenta,
številka patenta.
Pas R.T. 1989. Foodstuff composition. UK patent application GB 2 207 850 A.
2.2.6.8 Navajanje elektronskih virov
Če je le mogoče, navajamo samo podpisane dokumente. Avtorji so največkrat navedeni
na začetku ali na koncu dokumenta. Informacije v nepodpisanih virih so lahko
nezanesljive. Vse elektronske vire je treba shraniti. Hranimo jih kot dokazila, saj lahko
dokumenti na Internetu po določenem času izginejo ali se spremenijo. Če poleg
elektronske obstaja tudi tiskana verzija dokumenta, navedemo tudi to (po navodilih za
tiskane vire). Ker so URL naslovi dolgi, jih pišemo v svojo vrstico.
Elementi navedbe so: avtor, leto izdaje, naslov dokumenta, lokacija izida tiskane verzije,
URL naslov, datum (dan, ko smo dokument prebrali).
13
Primera:
Hesketh J.E., Vasconcelos M.H., Bermano G. 1998. Regulatory signals in messenger
RNA: Determinants of nutrient gene interaction and metabolic compartmentation. British
Journal of Nutrition, 80: 307-321.
http://nutrition.cabweb.org/BJN/journals/FULLTEXT/OCT98/Bjn80307 (12. nov. 1998)
European Comission, 2003. Commission's 5 Years Report “On the Application and
Effectiveness of the EIA Directive (Directive 85/337/EEC as amended by Directive
97/11/EC): How successful are the Member States in implementing the EIA Directive?”.
IP/03/876. Brusseles
http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/03/876&format=HTML&aged
=1&language=EN&guiLanguage=en (pregledano 17. novembra 2007)
Pri nepopolno označenih dokumentih, dostopnih preko Interneta, so elementi navedbe:
avtor (če je znan), naslov dokumenta, leto, organizacija (če je znana), datum zadnje
spremembe (če je znan), URL naslov, datum (dan, ko smo dokument prebrali).
Primera:
Mleko - popolno živilo. 1997. AKS-Marketing (16. feb. 1997).
http://www.aks.si/mleko/index.html (12. nov. 1998)
DEFRA, Guidelines for Environmental Risk Assessment and Management.
http://www.defra.gov.uk/environment/risk/eramguide/02.htm (pregledano 15. marca 2007).
V besedilu diplomskega dela se na tak dokument sklicujemo takole: (Mleko - popolno
živilo, 1997 ali DEFRA, 2007).
2.2.6.9 Navajanje ustnih in neobjavljenih virov
Ustne in neobjavljene vire lahko uporabljamo le izjemoma, in sicer vedno v dogovoru z
mentorjem.
PRILOGE (ANNEXES)
Priloge so namenjene prikazu podatkov, ki niso nujni za osnovno razumevanje
diplomskega dela, ampak omogočajo natančnejši vpogled v specifično vsebino. V prilogi
npr. predstavimo podrobnejše izračune, obsežnejše preglednice, sezname, strukture,
modele ipd. Priloge zaporedno označujemo z velikimi tiskanimi črkami, npr. Priloga A,
Priloga B itd. Za oznako napišemo tudi naslov priloge, ki ga od oznake za prilogo ločimo z
eno vrstico. Priloga pod isto zaporedno črko lahko sega prek več strani, vsako novo
prilogo pa začnemo na novi strani. Oznako za prilogo in naslov postavimo na vrh lista,
14
centrirano. Ker lahko priloge zajemajo tudi zložene liste večjih dimenzij, kjer številčenje ni
smiselno, prilog ne številčimo po straneh.
Če so posamezne priloge obsežne in jih želimo členiti še nadalje (npr. zaradi lažjega
sklicevanja v besedilu), te členitve označimo s številkami (npr. Priloga A1, Priloga A2 ... ).

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli