Tehnična navodila za pisanje diplomske naloge,magistrske naloge Seznam forumov Tehnična navodila za pisanje diplomske naloge,magistrske naloge
Tehnična navodila za pripravopisanjediplomske naloge,magistrske naloge,pravilnik o diplomiranju,tehnična navodila za urejanje besedila diplomske naloge diplomska naloga,tehnična navodila za magistrsko nalogo,tehnična navodila za urejanje magistrske naloge
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER NAVODILA ZA IZDELAVO PISNIH IZ

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Tehnična navodila za pisanje diplomske naloge,magistrske naloge Seznam forumov -> Tehnična navodila za pisanje urejanje besedila diplome magistrske naloge Ekonomska fakulteta (EF)
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
mojbozicek
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.01. 2011, 16:37
Prispevkov: 422

PrispevekObjavljeno: 10 Avg 2011 07:21    Naslov sporočila: FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER NAVODILA ZA IZDELAVO PISNIH IZ Odgovori s citatom

UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER
NAVODILA ZA IZDELAVO PISNIH IZDELKOV
Po sklepu dekanje UP, Fakultete za management Koper, z dne 1. 10. 2010 veljajo Navodila
za izdelavo pisnih izdelkov za vse pisne izdelke študentov Fakultete za management Koper
na vseh stopnjah in programih študija, tj. od zaključne projektne naloge na 1. stopnji do
doktorske disertacije na 3. stopnji študija. Navodila se upoštevajo tudi za izdelavo pisnih
izdelkov pri posameznem predmetu.

III
POVZETEK
Povzetek naj na kratko opredeli specifično temo, ki jo zaključno delo obravnava, predvsem pa
naj na kratko, jasno in čim bolj preprosto povzame poglavitne rezultate, zaključke, ugotovitve
… dela. Splošne misli in ugotovitve v povzetek ne sodijo; uvrstite jih v uvod. Zapisan naj bo
v strnjenem odstavku, obsega naj 80–100 besed, ubeseden naj bo brezosebno oz. v trpniku in
v sedanjem času.
Ključne besede: beseda1, beseda2, beseda3, beseda4, beseda5.
SUMMARY
Translate the summary in English language.
Keywords: word1, word2, word3, word4, word5.
UDK:

V
VSEBINA
1 Tipologija in osnovni izgled pisnih izdelkov ..................................................................... 1
2 Oblikovanje besedila .......................................................................................................... 2
2.1 Predhodne in dodatne sestavine pisnih izdelkov .......................................................... 2
2.1.1 Naslovna stran in platnica ................................................................................ 3
2.1.2 Povzetek ........................................................................................................... 3
2.1.3 Zahvala ............................................................................................................ 4
2.1.4 Kazalo vsebine ................................................................................................. 4
2.1.5 Kazalo ponazoril .............................................................................................. 4
2.1.6 Seznam krajšav ................................................................................................ 4
2.1.7 Seznam literature ............................................................................................. 4
2.1.8 Priloge .............................................................................................................. 5
2.2 Številčenje strani .......................................................................................................... 5
2.3 Velikost papirja in robovi besedila ............................................................................... 6
2.4 Pisava ........................................................................................................................... 6
2.5 Razmiki med vrsticami ................................................................................................ 7
2.6 Seznami ........................................................................................................................ 7
2.7 Sprotna opomba ........................................................................................................... 7
2.8 Členitev besedila .......................................................................................................... 8
2.9 Oblikovanje ponazoril .................................................................................................. 9
3 Prevzemanje in dokumentiranje virov ........................................................................... 11
3.1 Oblikovanje in umeščanje bibliografskega sklica ...................................................... 11
3.1.1 Primera dobesednega prevzemanja virov ...................................................... 11
3.1.2 Primera nedobesednega prevzemanja virov .................................................. 12
3.2 Oblikovanje bibliografskih opisov ............................................................................. 13
3.2.1 Način zapisa avtorjev ..................................................................................... 15
3.2.2 Kaj pišemo poševno? ..................................................................................... 15
3.2.3 Dodatni napotki ............................................................................................. 16
4 Nekaj napotkov za boljši jezik ......................................................................................... 17
4.1 Ločila ......................................................................................................................... 17
4.2 Enote: kg, m, %, EUR … ........................................................................................... 17
4.3 Datumi ........................................................................................................................ 17
4.4 Osebna imena ............................................................................................................. 18
4.5 Imena gospodarskih družb ......................................................................................... 18
4.6 Tujke ........................................................................................................................... 18
4.7 Kratice ........................................................................................................................ 19
4.8 Številke ....................................................................................................................... 19
4.9 Neprimerna (nepravilna) raba nekaterih besed in besednih zvez ............................... 19
Literatura ............................................................................................................................... 21
Priloge ..................................................................................................................................... 23
VI
PONAZORILA
Slika 1: Sestavine seminarske naloge ..................................................................................... 2
Slika 2: Sestavine zaključnega dela ........................................................................................ 3
Slika 3: Dolžina slovenskih meja s sosednjimi državami ..................................................... 10
Preglednica 1: Obseg ter vezava zaključnih del ....................................................................... 1
Preglednica 2: Številčenje strani .............................................................................................. 6
Preglednica 3: Dolžina slovenskih meja s sosednjimi državami .............................................. 9
Opomba: Namesto skupnega kazala za vsa ponazorila lahko izdelate ločeni kazali, ki si lahko
sledita na isti strani:
SLIKE
Slika 1: Sestavine seminarske naloge ..................................................................................... 2
Slika 2: Sestavine zaključnega dela ........................................................................................ 3
Slika 3: Dolžina slovenskih meja s sosednjimi državami ..................................................... 10
PREGLEDNICE
Preglednica 1: Obseg ter vezava zaključnih del ....................................................................... 1
Preglednica 2: Številčenje strani .............................................................................................. 6
Preglednica 3: Dolžina slovenskih meja s sosednjimi državami .............................................. 9
VII
KRAJŠAVE
FM Fakulteta za management Koper
UP Univerza na Primorskem
Ur. l. RS Uradni list Republike Slovenije
d. d. delniška družba
d. o. o. družba z omejeno odgovornostjo
s. p. samostojni podjetnik posameznik
tj. to je
t. i. tako imenovani
Opomba: Zgoraj so navedene nekatere kratice in okrajšave, ki so običajno rabljene napačno. V svoj
seznam krajšav vključite le tiste krajšave, ki niso splošno znane.

1
1 TIPOLOGIJA IN OSNOVNI IZGLED PISNIH IZDELKOV
Navodila pred vami veljajo za vse pisne izdelke študentov – od nalog pri predmetih do
zaključnih del študijskega programa. Med zaključna dela uvrščamo zaključno projektno in
diplomsko nalogo na 1. stopnji študija, magistrsko nalogo na 2. stopnji študija, magistrsko
nalogo (znanstveni magisterij) ter doktorsko disertacijo na 3. stopnji študija.
Osnovne značilnosti pisnih izdelkov so naslednje:
 izdelava z urejevalnikom besedil (npr. MS Office, OpenOffice.org),
 zaključno delo mora biti jezikovno neoporečno in lektorirano – za jezikovno ustreznost
zaključnega dela je odgovoren študent,
 obseg zaključnih del (brez predhodnih sestavin in prilog) je predstavljen v preglednici 1.
Preglednica 1: Obseg ter vezava zaključnih del
Zaključno delo Avtorska pola /
št. znakov
Obseg
strani
Vezava
Zaključna projektna
naloga
2 avtorski poli/
60000 znakov
30 Oddaja v tehnični pregled – en nevezan izvod;
oddaja pred zagovorom – dva izvoda v mehki
vezavi;
končna oddaja po zagovoru – en izvod v trdi
vezavi (modra platnica, zlate črke) in
elektronsko verzijo dela.
Diplomska naloga 3 avtorske pole/
90000 znakov
45 Oddaja v tehnični pregled – en nevezan izvod;
oddaja pred zagovorom – dva izvoda v mehki
vezavi;
končna oddaja po zagovoru – en izvod v trdi
vezavi (modra platnica, zlate črke) in
elektronsko verzijo dela.
Magistrska naloga
(strokovni
magisterij)
4 avtorske pole/
120000 znakov
50–70 Oddaja v tehnični pregled – en nevezan izvod;
oddaja pred zagovorom – dva izvoda v mehki
vezavi;
končna oddaja po zagovoru – en izvod v trdi
vezavi (modra platnica, zlate črke) in
elektronsko verzijo dela.
Magistrska naloga
(znanstveni
magisterij)
6 avtorskih pol/
180000 znakov
90 Oddaja v tehnični pregled – en nevezan izvod;
oddaja pred zagovorom – tri izvode v mehki
vezavi;
končna oddaja po zagovoru – en izvod v trdi
vezavi (modra platnica, zlate črke) in
elektronsko verzijo dela.
Doktorska
disertacija
10 avtorskih pol/
300000 znakov
150 Oddaja v tehnični pregled – en nevezan izvod;
oddaja pred zagovorom – dva izvoda v mehki
vezavi in en izvod v trdi vezavi (modra
platnica, zlate črke);
končna oddaja po zagovoru – dva izvoda v trdi
vezavi (modra platnica, zlate črke) in
elektronsko verzijo dela.
2
2 OBLIKOVANJE BESEDILA
Zaključna dela morajo biti urejena in oblikovana v skladu z ustreznim pravilnikom o
diplomiranju in s tehničnimi navodili. Napotki v nadaljevanju so z njimi usklajeni. V
nadaljevanju so najprej podane splošne zahteve glede podobe in sestave pisnih izdelkov na
Fakulteti za management Koper, nato so podrobneje obravnavani podoba strani, pisava,
odstavek, členitev besedila itd.
2.1 Predhodne in dodatne sestavine pisnih izdelkov
Vsi pisni izdelki morajo imeti ustrezne predhodne in dodatne sestavine. Na slikah 1 in 2 so
prikazane sestavine, predvidene za seminarske naloge in zaključna dela.
Navodila iz tega dokumenta se smiselno uporabljajo glede na pisni izdelek, ki ga študent piše.
Slika 1: Sestavine seminarske naloge
Vir: Kobeja 2002.
3
Slika 2: Sestavine zaključnega dela
Vir: Kobeja 2002.
2.1.1 Naslovna stran in platnica
V prilogi 1 in 2 sta ločeno prikazani obliki platnice in naslovne strani. Platnico uporabljamo
zgolj pri zaključnih delih in služi kot vzorec knjigovezu ob pripravi platnice trdo vezanega
izvoda dela. Naslovno stran uporabljamo pri vseh pisnih izdelkih.
2.1.2 Povzetek
Dokumentacijska stran, ki se začne na prvi lihi strani za naslovno stranjo, vsebuje slovenski,
pri zaključnih delih pa tudi angleški povzetek (oziroma drugače, če je tako določeno z
ustreznim, veljavnim pravilnikom). Pod slovenskim povzetkom je od pet do deset ključnih
besed oz. besednih zvez v slovenskem jeziku, pod angleškim povzetkom (pri zaključnih delih)
pa pet do deset ključnih besed oz. besednih zvez v angleškem jeziku. Spodaj levo je
univerzalni decimalni klasifikator (UDK) vsebine dela, ki ga določi knjižnica ob oddaji
zaključnega dela v tehnični pregled. Povzetek je napisan v enaki pisavi, z enakim razmikom
med vrsticami ter obojestransko poravnavo kot vsebinski del zaključnega dela. Primer
dokumentacijske strani je umeščen na ustrezno stran v tem dokumentu.
4
2.1.3 Zahvala
Zahvala ni obvezna sestavina zaključnega dela, po želji pa jo lahko vanj vključimo. Zahvala
lahko vsebuje zahvalo mentorju, morebitnemu somentorju in vsem sodelujočim, ki so
prispevali pri nastajanju zaključnega dela. Če se odločimo, da bomo vključili zahvalo v svoje
zaključno delo, jo umestimo na liho stran med povzetkom in kazalom vsebine.
2.1.4 Kazalo vsebine
Kazalo vsebine se začne na prvi lihi strani za dokumentacijsko stranjo. Kaže tako zunanjo kot
notranjo členjenost besedila. Zunanjo odraža s svojo hierarhično sestavo, na notranjo oz.
vsebinsko pa kažejo posamezni naslovi v kazalu. Vsebuje največ tri ravni naslovov poglavij iz
besedila. Vsi naslovi imajo na desni pripisano številko strani, na kateri se poglavje s tem
naslovom začenja. Kazalo naslovimo 'Vsebina'.
2.1.5 Kazalo ponazoril
Ponazorila zberemo v kazalu, naslovljenem 'Ponazorila', v katerem so zbrane posebej slike in
posebej preglednice. Ponazorila lahko zberemo tudi ločeno: slike v kazalu, naslovljenem
'Slike', in preglednice (tabele) v kazalu, naslovljenem 'Preglednice'. V kazalu mora imeti
vsaka postavka oznako, zaporedno številko, naslov in številko strani, na kateri se nahaja.
Kazalo ponazoril se začne na novi (ne nujno lihi) strani za kazalom vsebine.
2.1.6 Seznam krajšav
Če je v zaključnem delu več specifičnih, nepoznanih krajšav, jih zberemo, razvežemo in
pojasnimo v seznamu krajšav, ki ga, kot zadnjo med predhodnimi sestavinami, postavimo na
novo stran za kazalom ponazoril (med kazalom vsebine, kazalom ponazoril in seznamom
krajšav torej ni praznih strani). Primer seznama krajšav je umeščen na ustrezno stran v tem
dokumentu.
2.1.7 Seznam literature
Seznam literature sodi med dodatne sestavine in se nahaja na prvi lihi strani za sklepom.
Strani so oštevilčene v celoti kot v glavnem besedilu. Naslov 'Literatura' je poravnan na
sredino, ni oštevilčen desetiško in je viden v kazalu vsebine. V seznamu si bibliografski opisi
sledijo v abecednem zaporedju.
Zaradi preglednosti imajo visečo prvo vrstico, kar pomeni, da so naslednje vrstice v
posameznem opisu zamaknjene od leve meje besedila za 7,5 mm. Znotraj posameznih opisov
5
v seznamu je razmik med vrsticami enojen, pred opisi pa je razmik 6 točk. Pisava je enaka kot
pri osnovnem besedilu, razen kjer je zahtevana ležeča pisava (naslovi del).
Enako velja za naslov 'Viri' in seznam virov. Vire ločimo od literature glede na tip podatkov
(statistični, administrativni, kvantitativni podatki ipd.) in ne glede na njihov dostop, tako
članek s spletne strani sodi med literaturo in ne med vire.
Če gre za zaključno delo s pravnega področja, je treba pravne vire ločiti od ostalih virov. V
tem primeru je treba torej ločeno navesti: literaturo, pravne vire in druge vire. Pravne vire
stilsko obravnavamo enako kot literaturo in vire.
Oblikovanje posameznih bibliografskih opisov je posebej opisano v poglavju 3.2.
2.1.8 Priloge
Vse morebitne priloge dodamo na konec dela. Če je prilog več, umestimo tik pred njimi in na
prvo liho stran za seznamom literature seznam prilog, naslovljen 'Priloge' (ta naslov je v tem
primeru zadnja alineja v kazalu vsebine). Tu so priloge razvrščene, označene in naslovljene.
Primer seznama prilog je umeščen na ustrezno stran v tem dokumentu.
Sestavni deli prilog so običajno:
 obsežnejši povzetek temeljnih spoznanj zaključnega dela v slovenskem jeziku (če je
zaključno delo napisano v tujem jeziku),
 terminološki slovar,
 obsežnejše preglednice in slike,
 uporabljeni vprašalniki,
 izpisi računalniške obdelave podatkov,
 predmetna kazala in
 podobno.
2.2 Številčenje strani
Številko tekoče strani postavimo na sredino noge strani. Strani predhodnih sestavin (povzetek,
kazala, seznam krajšav) oštevilčimo z rimskimi številkami (I, II, III …), ostale pa z arabskimi
številkami (1, 2, 3 …).
Morebitnih prilog ne številčimo, zadnja oštevilčena stran je seznam prilog. Posamezne priloge
so označene, primer označevanja posameznih prilog je prikazan na koncu tega dokumenta.
Če se posamezna sestavina prične na lihi strani in je pred njo prazna soda stran, slednje (sode
strani) ne številčimo.
6
Preglednica 2: Številčenje strani
Sestavina dela Številčenje strani Postavitev
Naslovnica Prva stran, nanjo številke ne zapišemo /
Povzetek Z rimskimi številkami – nadaljujemo štetje od
naslovne strani, zato bo prva rimska številka III
Liha stran za naslovnico
(Zahvala) Z rimskimi številkami – nadaljujemo štetje (V)
(neobvezna sestavina)
Liha stran za povzetkom
(neobvezna sestavina)
Kazalo vsebine Z rimskimi številkami – nadaljujemo štetje
(V oz. VII, če vključimo zahvalo)
Liha stran za povzetkom
(oz. za zahvalo)
Kazalo
preglednic
Z rimskimi številkami – nadaljujemo štetje Naslednja stran za kazalom
vsebine
Kazalo slik Z rimskimi številkami – nadaljujemo štetje Nadaljujemo na isti strani za
preglednicami
Seznam krajšav Z rimskimi številkami – nadaljujemo štetje Naslednja stran za kazalom
slik
Vsebina Začetek vsebine (Uvod) začnemo številčiti z
arabsko številko 1. Od Uvoda dalje celotno
vsebino številčimo zaporedno z arabskimi
številkami.
Liha stran za predhodno
sestavino
Vsako novo poglavje vsebine
prične na naslednji strani.
Seznam literature
in virov
Z arabskimi številkami – nadaljujemo štetje Liha stran za vsebino dela
Seznam prilog Z arabskimi številkami – nadaljujemo štetje Liha stran za literaturo in viri
2.3 Velikost papirja in robovi besedila
Pri postavitvi dokumenta upoštevajte:
 format papirja A4 (210 × 297 mm),
 vsi robovi (notranji, zunanji, zgornji in spodnji) 2,5 cm,
 številka strani v nogi je od spodnjega roba oddaljena 1,5 cm in je sredinsko poravnana.
2.4 Pisava
Pri izbiri in oblikovanju pisave upoštevajte naslednja navodila:
 Za vse besedilo se uporablja pisava s serifi – na primer Times New Roman (v starejših
urejevalnikih tista z dodatkom CE). Pisava naj bo navadna (pokončni znaki), velikost v
osnovnem odstavku pa 12 točk.
 Pisava nekaterih drugih delov besedila oz. odstavkov ima lahko drugačne lastnosti: na
primer opomba pod črto in vir pod ponazorilom naj bodo v manjši pisavi (11 točk),
naslovi pa v veliki, krepki ali ležeči.
 Ležečo pisavo lahko uporabljamo tudi za poudarke med besedilom.
 Črke in številke ne smejo biti barvne, izogibajmo se tudi barvnim ponazorilom (grafikoni,
na primer, so lahko nazorni, tudi če so črno-beli).
7
 Dele besedila, predvsem posamezne besede ali besedne zveze, lahko poudarite z ležečo
pisavo, da se ločijo od navadnega besedila.
2.5 Razmiki med vrsticami
Med vrsticami naj bo razmik 1,25. Prve vrstice novih odstavkov niso zamaknjene. Posamezne
odstavke ločuje razmik 12 točk, ki ga umestimo pred odstavek.
2.6 Seznami
Zaradi boljše preglednosti lahko dele besedila oblikujemo kot oštevilčene sezname ali
sezname z vrstičnimi oznakami. Številke oz. vrstične oznake seznama na levi niso
zamaknjene.
Številčne sezname uporabimo le, kadar je pomemben vrstni red – na primer pri navajanju
postopkov.
Primer:
1. prvi korak,
2. drugi korak,
3. tretji korak.
Če posamezne alineje v seznamu začenjamo z malimi začetnicami, jih končamo z vejico ali
podpičjem; če pa jih začenjamo z veliko začetnico, jih končamo s piko ali z drugim končnim
ločilom.
Primer:
 alineja,
 alineja,
 alineja.
2.7 Sprotna opomba
Sprotne opombe uporabljamo kot vsebinske opombe, kar pomeni da z njimi dodatno
razlagamo vsebino. Dokumentacijskih opomb ne uporabljamo, saj za dokumentiranje
prevzetih virov uporabljamo bibliografske sklice, kot je navedeno v nadaljevanju tega
dokumenta.
8
Ko želite vstaviti sprotno opombo (opomba pod črto), takoj za besedo, poved ali misel, na
katero se vsebinsko navezujete, vstavite opombo1 kot prikazuje pričujoči primer.
Pozor: Kadar se opomba pod črto in stavčno ločilo srečata, ima ločilo prednost.
2.8 Členitev besedila
Besedilo se deli v poglavja in podpoglavja, dalje na odstavke in še v njih je mogoče besedilo
razporediti v sezname.
Poglavja so hierarhično urejena: poglavje lahko vsebuje več podpoglavij, vsako od teh pa
lahko vsebuje manjša podpoglavja. Če poglavje členimo, ga moramo razdeliti na vsaj dve
podpoglavji, torej 2.3 ne more vsebovati le 2.3.1, ampak še vsaj 2.3.2.
Poskušajte besedilo oblikovati tako, da bo med vsakim naslovom in podrejenim naslovom
vsaj nekoliko besedila. Ne nizajte naslovov enega za drugim.
Vsako poglavje ima svoj naslov. Naslove členimo do največ treh ravni oz. podravni. Trem
ravnem poglavij so prirejene tri ravni naslovov, ki jih vsebuje tudi kazalo vsebine. Velikost
pisave naslovov je 12 točk. Pisava v kazalu vsebine je enaka kot pri osnovnem besedilu,
enaka naj bo tudi velikost črk. Naslov naj bo kratek, po možnosti naj ne bo daljši od ene
vrstice.
Naslovi glavnih poglavij naj bodo izpisani z velikimi krepkimi črkami, naslovi druge ravni z
malimi krepkimi črkami in naslovi tretje ravni z malimi ležečimi krepkimi črkami. Vse tri
ravni naslovov naj bodo označene desetiško, z arabskimi številkami. Za globlje členjenje
uporabite podnaslove, izpisane z malimi ležečimi črkami, in jih ne oštevilčite. Spodaj je
prikazano oblikovanje pisave ter številčenje treh ravni naslovov in podnaslova. Pred
naslovom katerekoli ravni naj bo razmik 24 točk. Naslovi naj bodo na isti strani kot se prične
pripadajoče besedilo. Naslovi so kot zgled oblikovani v celotnem pričujočem dokumentu,
oblikovanje naslovov različnih ravni je prikazano tudi s primerom:
1 NASLOV
1.1 Naslov
1.1.1 Naslov
Podnaslov
1 Pod črto na dnu strani urejevalnik sam pripravi prostor za besedilo opombe in mu priredi slog
Sprotna opomba – besedilo. Besedilo opombe je oblikovano v enaki pisavi kot osnovno besedilo, le
velikost je zmanjšana na 11 točk, razmik med vrsticami pa je enojen.
9
2.9 Oblikovanje ponazoril
Grafično gradivo, ki dopolnjuje ali nadomešča besedilo, imenujemo ponazorilo. Ponazorila
razdelimo na slike in preglednice. Med slike sodijo vsi grafikoni, diagrami, risbe, pripravljene
sličice, grafika, fotografije, optično posneto gradivo, zaslonske slike idr. Slike naj bodo
načeloma črno-bele, razen če je prikaz tako podroben, da bi uporaba (umirjenih) barv
izboljšala razvidnost. Preglednice pa so v stolpcih in vrsticah urejene številke, besede ali
oboje. Pisava besedila v preglednicah in slikah je enaka kot v osnovnem besedilu, izjemoma,
zaradi večje količine podatkov, je lahko pisava manjše velikosti (na primer 10 ali 11 točk).
Besedilo v preglednicah mora biti poravnano levo, številke pa desno, besedilo v glavi
preglednice (naslovna vrstica) je poravnano sredinsko.
Vsako ponazorilo mora imeti oštevilčen naslov, ki je kratek, a izčrpen. Številčenje naslovov
vključuje zaporedno številko preglednice v pisnem izdelku, pri čemer je naslov pri
preglednicah nad preglednico, pri slikah pa pod sliko. Naslov ter viri in dodatna pojasnila so
pri preglednicah poravnani levo, pri slikah pa sredinsko. V besedilu se na preglednice
navezujemo s sklici, npr. na sliki 1, v preglednici 11.
Naslov ponazoril je v krepki pisavi in velikosti 12 točk. Pod ponazorilom so vir in morebitne
opombe. Njuna pisava je 11 točk, razmik med vrsticami pa enojen. Lastnih virov ne
navajamo.
Za lažje branje slike, predvsem grafikona, naj bo dodana legenda. Ponazorila je najbolje
razpeti med meji besedila oz. jih poravnati na sredino.
Preglednica naj bo na eni strani, razen tam, kjer je preglednica večja/daljša od ene strani. V
takšnem primeru, naj se glava preglednice (naslovna vrstica) ponovi na vsaki strani.
Spodaj sta prikazana primera za preglednico in sliko:
Preglednica 3: Dolžina slovenskih meja s sosednjimi državami
Država Po kopnem Po rekah Po morju Skupaj
Avstrija 25 79 – 330
Hrvaška* 380 290 ** 670
Italija 201 31 ** 232
Madžarska 89 13 – 102
Skupaj 921 413 ** 1334
* Meja med državama še ni dokončno določena.
Dolžina je izračunana na podlagi digitalnih podatkov mej katastrskih občin.
** Dolžina na morju še ni določena.
Vir: Statistični letopis RS 1996, 35.
10
Slika 3: Dolžina slovenskih meja s sosednjimi državami
Vir: Statistični letopis RS 1996, 35.
11
3 PREVZEMANJE IN DOKUMENTIRANJE VIROV2
Glavne ugotovitve drugih avtorjev pisec v besedilu smiselno povzema in jih ne prepisuje, kot
da bi bile njegove. Svoje vire mora zato pisec ustrezno dokumentirati. Na FM za
dokumentiranje virov uporabljamo čikaški slog (angl: Chicago Style).3
3.1 Oblikovanje in umeščanje bibliografskega sklica
Z bibliografskim sklicem v besedilu označimo prevzemanje besedila od drugega avtorja.
Vsakemu bibliografskemu sklicu pripada ustrezen bibliografski opis v seznamu literature.
Vsako prevzemanje ugotovitev drugih avtorjev mora biti jasno in dosledno označeno.
Bibliografski sklic je najbolj pogosto sestavljen iz priimka avtorja, leta izida dela in strani, na
kateri se prevzeti del besedila nahaja v izvirniku. Pri umeščanju bibliografskega sklica
moramo biti pozorni na pravilno umeščanje ločil. Vejico zapišemo med letnico in stranjo,
medtem ko za priimkom avtorja vejice ne pišemo. Ob nedobesednem prevzemanju več
različnih del hkrati, bomo v bibliografskem sklicu avtorje ločili s podpičjem.
Nekaj tipičnih primerov bibliografskih sklicev:
 primer za delo enega avtorja: (Jelen 1994);
 primer za delo enega avtorja s stranjo prevzema: (Jelen 1994, 17);
 primer za delo dveh avtorjev: (Medved in Vovk 1995, 20);
 primer za delo treh avtorjev: (Sinica, Škorc in Vrabec 1996);
 primer za delo štirih ali več avtorjev – v bibliografskem opisu zapišemo vse avtorje:
(Lisjak idr. 1997);
 primer za dve deli – ločimo ju s podpičjem: (Jelen 1994, 117; Medved in Vovk 1995, 95–
105);
 primer za delo brez avtorja: (SSKJ 1998).
3.1.1 Primera dobesednega prevzemanja virov
V nadaljevanju sta prikazana dva načina dobesednega prevzemanja virov, vrinjeni in
samostojni citat. Z vrinjenim citatom prevzemamo krajše dele tujega besedila – eno do dve
povedi, s samostojnim citatom pa daljše dele – nekaj vrstic. Samostojni citat uporabimo
redko.
2 Poglavje je pripravljeno na osnovi priročnika: Kobeja, Boris. 2001. Priročnik za pisce strokovnih
besedil: znanstveni aparat. Koper: Visoka šola za management v Kopru.
3 Http://www.chicagomanualofstyle.org/ – povezavo najdete tudi na prvi strani e-učilnice.
12
Vrinjen citat:
 Jelen (1994, 117) ugotavlja: »Popoldanski dremež zmanjša potrebo po nočnem spanju.«
 »Popoldanski dremež zmanjša potrebo po nočnem spanju,« ugotavlja Jelen (1994, 117).
 »Popoldanski dremež zmanjša potrebo po nočnem spanju.« (Jelen 1994, 117)
Samostojni citat:
Grabnar (1981, 17–1Cool nam v naslednjih stavkih nakazuje še nerazkrite razsežnosti nastanka
Prešernove pesmi »Pevcu«:
Mož, ki je napisal verz o temni noči, ki tare duha, ni bil samo trenutno navdihnjen. Uvodno
retorično vprašanje ni samo obupni klic trpeče duše, ki trpi, ne da bi vedela zakaj in kako, temveč
razodeva nesluteno globoko filozofsko ozadje, razodeva ne le trpljenje svojega avtorja, temveč
tudi neko znanje, ki ga še nismo pojasnili. Vprašanje je do skrajnosti abstraktno, teoretično – in
kaže na Hegla in na abstraktna protislovja, prisotna v samem čistem Duhu.
3.1.2 Primera nedobesednega prevzemanja virov
Primer nedobesednega prevzemanja najbolje prikažemo, če parafraziramo in povzamemo nek
primer izvirnega besedila. V nadaljevanju je prikaz izvirnega besedila, nato pa izhajajoča
parafraza in povzetek.
Izvirno besedilo:
Mladi ljudje niso drugačni le zato, ker so predmet specifične socializacijske izkušnje, ampak
so tudi dejansko biološko drugačni: gredo skozi specifične hormonske in nevronske procese
na ravni možganov in njihovih trajnih povezav s telesom. Bilo bi res čudno, če teh dejavnikov
ne bi upoštevali v analizi mladinskega doživljanja sveta. Mladost je skratka kombinacija
pubertete kot biološkega procesa (specifično starostno pogojenih hormonskih in nevronskih
procesov) in najstništva kot kulturnega procesa (doživljanje modernega sveta v duševnosti).
Parafraza:
Tomc (1999, 10) mladostnike ločuje od ostale populacije, ker naj bi bili drugačni tako zaradi
njihove socializacije kot zaradi hormonskih in nevronskih sprememb v njihovem telesu.
Opozarja (prav tam), da je treba upoštevati oba dejavnika, ki sooblikujeta mladost:
biološkega, ki se kaže skozi puberteto, in kulturnega, ki opredeljuje najstnikovo doživljanje
sveta.
13
Povzetek:
Tomc (1999, 10) poudarja, da moramo pri proučevanju mladostnikovega doživljanja sveta
poleg procesa socializacije upoštevati tudi biološki dejavnik.
3.2 Oblikovanje bibliografskih opisov4
Bibliografski opis sestavljajo štirje elementi:
1. avtor(ji),
2. leto nastanka/objave,
3. naslov dokumenta in
4. njegova dosegljivost.
Med navedenimi elementi so pike.
Torej bo zapis naslednji: Avtor. Leto. Naslov. Dosegljivost.
Pri oblikovanju zapisov je treba paziti na slovnična in pravopisna pravila.
Prvi trije elementi se vedno pišejo enako, oblika zapisa četrtega elementa (dosegljivost) pa je
odvisna od vrste uporabljenega gradiva. Poznamo štiri glavne tipe gradiva:
1. monografske publikacije (torej knjige oz. dela, ki izidejo enkrat in se ne spreminjajo več –
npr. CD ROMi in podobne publikacije),
2. prispevke, objavljene v zbornikih (v katerih posamezni avtorji objavljajo svoje avtorske
prispevke, pri zborniku pa sodeluje tudi urednik);
3. članke, objavljene v serijskih publikacijah (revijah, časnikih, časopisih), za katere je
značilno, da več let izhajajo pod istim imenom, razlikujejo pa se po štetju – letnik (ali
volumen ali tom) označuje zaporedno leto izhajanja serijske publikacije, zvezek, strani;
4. prispevke, ki jih avtorji objavijo na svetovnem spletu (internet).
Posebna vrsta gradiva so še gradiva, ki niso bila objavljena, so pa dosegljiva. Sem uvrščamo
akademska dela (doktorske disertacije, magistrska, specialistična, diplomska dela), različna
interna ali poslovna gradiva podjetij in ustanov, morebitna izvedena dela (razni razgovori,
intervjuji, korespondenca …).
Glede na tip gradiva torej območje 'dosegljivosti' pišemo na različne načine, opisane v
nadaljevanju:
1. Pri monografskih publikacijah v območje 'dosegljivost' vpišemo kraj izdaje in za
dvopičjem ime založbe. Primera:
4 Predpisana oblika po slogu Chicago
14
Kobeja, Boris. 2001. Priročnik za pisce strokovnih besedil: znanstveni aparat. Koper: Visoka
šola za management v Kopru.
University of Chicago. 2003. The Chicago manual of style. 15th ed. Chicago in London:
University of Chicago Press.
2. V primeru prispevka, objavljenega v monografski publikaciji ali v zborniku, v območje
'dosegljivost' za predlogom »V« vpišemo naslov primarne publikacije (zbornika),
urednika, območje strani, kraj izdaje in ime založnika. Primer:
Glas, Miroslav. 2002. Podjetništvo: izziv za spremembe. V Management: nova znanja za
uspeh, ur. Stane Možina, 96–151. Radovljica: Didakta.
3. Pri člankih, objavljenih v serijskih publikacijah, v območje 'dosegljivost' vpišemo naslov
serijske publikacije in njeno štetje. Primera:
Catana, Suzanne W. 2003. Vital approach to transition: Slovene multiple case study.
Managung Global Transition 1 (1): 29–48.
Bojnec, Štefan in Romana Kajdiž. 2010. Učinki sistema referenčnih cen na oblikovanje cen
zdravil. Management 5 (1): 53–67.
4. Prispevki, objavljeni na svetovnem spletu. Primeri:
Harris, Robert S., Kenneth M. Eades in Suzanne Chaplinsky. 1998. The dividend discount
model. Http://ssrn.com/abstract=909419 (19. 5. 2010).
Kos, Blaž. 2007. Podjetnik ali manager. Http://www.blazkos.com/podjetnik-ali-manager-kdoje-
bolj-kul.php (15. 12. 2009).
Ker ti viri niso tako stabilni, kot klasična, na papirju objavljena besedila, na koncu zapisa v
oklepaju navedemo še datum vpogleda.
Opomba: pri virih je treba paziti na njihovo kredibilnost. V primeru prispevka Blaža Kosa gre
za 'blog', torej verjetno njegova kredibilnost ni prav velika. Gre bolj za osebno mnenje. Takim
(nepreverjenim) virom se v akademskih besedilih raje izognemo.
5. Primeri za pravne vire:5
Ustava RS. Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 43/03, 68/06.
Direktiva 02/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnega okvirja za
obveščanje in posvetovanje v Evropski skupnosti. Uradni list EU, št. L 80/02.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR). Uradni list RS, št. 42/02, 102/07.
Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov. Uradni list RS, št. 22/01.
6. Primer za sodne odločbe:6
5 Pri navajanju pravnih virov je treba navesti vse številke uradnih listov, v katerih je bil posamezen
pravni vir objavljen, in ne zgolj prvega ali enega od njih. Poleg tega je treba pravne vire navesti v
ustrezni hierarhiji: ustava, mednarodni pravni viri, zakonodaja, podzakonski akti in avtonomni pravni
vir.
15
Višje delovno in socialno sodišče RS. 2004. Sklep Pdp 413/04.
7. Pri gradivih, ki niso objavljena, v območje 'dosegljivost' vpišemo pojasnilo, za kakšno
vrsto gradiva gre. Primera:
Čepar, Žiga. 2009. Socio-ekonomski dejavniki povpraševanja po visokošolskem izobraževanju
v Sloveniji. Doktorska disertacija, Univerza na Primorskem, Fakulteta za management
Koper.
Fakulteta za management. 2010. Poslovno poročilo o delu fakultete za leto 2009. Poslovni
dokumenti, Fakulteta za management Koper.
3.2.1 Način zapisa avtorjev
Pomembno je tudi, da pravilno zapišemo avtorje besedila, in sicer pišemo vedno polno ime in
priimek avtorja ali začetnico imena in priimek avtorjev, ne pa mešano, enkrat polno ime
drugič pa začetnico. Imena avtorjev pišemo po pravopisu, torej najprej ime in nato priimek.
Izjema je prvi avtor, kjer najprej zapišemo priimek in za vejico (ki označuje inverzijo)
dodamo avtorjevo ime. To naredimo zato, da lahko zapise razvrstimo po abecednem redu
avtorjev, pri čemer upoštevamo priimek samo prvega avtorja. Imena avtorjev med seboj
ločimo z vejico (kot pri naštevanju), pred zadnjim pa zapišemo veznik 'in'. Primera:
Harris, Robert S., Kenneth M. Eades in Suzanne Chaplinsky.
(Torej: Priimek, Ime, Ime Priimek in Ime Priimek.)
ali: Harris, R. S., K. M. Eades in S. Chaplinsky.
Nepravilno bi bilo obračati ali spreminjati vrstni red imen pri avtorjih, ki uporabljajo več
imen. Imena vedno prepišemo tako, kot so navedena na uporabljeni publikaciji.
Primer napačne rabe: Harris, S. Robert. (Elementov imena torej ne pišemo od zadaj naprej!)
3.2.2 Kaj pišemo poševno?
S poševno pisavo označujemo naslov glavnega dokumenta, torej naslov monografske
publikacije, naslov zbornika, naslov serijske publikacije. Tudi naslov primarnega dokumenta,
objavljenega na svetovnem spletu in naslov nekega internega oz. neobjavljenega gradiva.
Naslovov podrejenih del (naslov članka ali naslov prispevka v zborniku, naslov avtorskega
poglavja, objavljenega v monografski publikaciji) ne pišemo poševno!
6 Sledimo vzorcu: Naziv sodišča. Leto izdaje sodne odločbe. Sodna odločba.
16
3.2.3 Dodatni napotki
Pri oblikovanju seznama upoštevajte tudi naslednje napotke:
 dela morajo biti urejena po abecednem redu priimka prvega avtorja ali naslovov del;
 če se isti avtor pojavi večkrat, navedemo dela po letu izdaje, od najstarejšega do
najnovejšega;
 če je več del istega avtorja izdanih istega leta, pripišemo letnici izdaje, po vrstnem redu, v
katerem citiramo, črke “a”, “b” itd. – (2001a), (2001b), (2001c);
 če ima delo več kot tri avtorje, upoštevamo prvega in dodamo skrajšano [idr.] oz. [et al.],
vendar zgolj v bibliografskih sklicih med besedilom, v bibliografskem opisu zapišemo
vse avtorje;
 če kraja ni, napišemo namesto slednjega krajšavo b. k.;
 če ni letnice, napišemo namesto slednjega b. l.;
 za piko, torej v bibliografskih opisih (ne v sklicih) pišemo z veliko začetnico, tudi
krajšave, (prime: B. k.);
 če se odločimo za rabo latinskih krajšav, jih uporabljamo povsod, kjer uporabljamo
krajšave;
 dostopnost elektronskih virov zapisujemo z veliko začetnico, kar moramo pri vsakem
viru ročno popraviti (primer: Http...).
17
4 NEKAJ NAPOTKOV ZA BOLJŠI JEZIK
Vsak pisni izdelek mora biti tudi jezikovno ustrezno, zato v nadaljevanju navajamo nekaj
napotkov in pogostih napak.
4.1 Ločila
Ločila pišemo levo stično. To pomeni, da se mora ločilo držati besedila, na katerega se
nanaša, za ločilom pa je obvezen presledek. Izjemi sta začetni narekovaj in začetni oklepajem,
ki ju pišemo desno stično. Ločila v alinejah so enaka kot v stavku, saj gre le za likovno
drugače prikazano besedilo. Torej je treba tudi tu uporabljati vejice, podpičja in pike in kar je
še takšnih ločil, čeprav besedilo začenjamo z oznako v novi vrstici.
Oklepaji se morajo (spredaj in zadaj) stikati z besedilom, na katerega se nanašajo.
Tropičje – tri pike kot nadaljevanje stavka se pišejo nestično, ločeno od besedila ... Kadar jih
pišemo za besedo brez presledka, pomenijo nadaljevanje besede in ne nadaljevanje stavka oz.
misli. Sledi nekaj primerov napačne in pravilne rabe ločil in primer umeščanja vejic in pik pri
številkah, kjer so pravila drugačna.
nepravilno pravilno
( nnn ) (nnn)
nnn , mmm ; mmmm . nnn, mmm; mmmm.
nnn,nnn nnn, nnn
medtem, ko … medtem ko …
1,000.10 1.000,10
4.2 Enote: kg, m, %, EUR …
Oznako za enoto s presledkom ločimo od številke, na katero se nanaša. Enote lahko pišemo z
besedo ali s kratico (npr. evrov – EUR; odstotkov – %; kilogramov – kg; …), vendar s kratico
zapisane oblike ne sklanjamo (nepravilno: EUR-ov!). Raba simbola za enoto ni dovoljena na
začetku vrstice, simbol mora biti v isti vrsti kot število, na katerega se nanaša (svetujemo
uporabo nedeljivega presledka).
4.3 Datumi
Datume lahko pišemo na različne načine, npr. 3. marec 2000; 3. 3. 2000 … ne pa tudi
03.03.2000. Kadar je datum zapisan v besedilu, je seveda najprimernejša prva oblika, ostale
so primernejše za zapisovanje v preglednicah, seznamih … Seveda tudi tu velja, da vsaki piki
sledi presledek.
18
4.4 Osebna imena
Po slovenskem pravopisu pišemo imena v obliki Ime in Priimek, ne Priimek in Ime, v primeru
oblikovanja abecednega seznama po priimkih, med priimkom in imenom zapišemo vejico, s
katero označimo inverzijo. Primer: Priimek, Ime.
4.5 Imena gospodarskih družb
Oznako organizacijske oblike gospodarske družbe od njenega imena ločimo z vejico (na obeh
straneh) in pri tem upoštevamo pravopisna pravila zapisovanja okrajšav (npr. delniška družba
– d. d.) – tudi pri okrajšavi je med elementoma razmik (nedeljivi presledek).
Besede (delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, samostojni podjetnik), ki
poimenujejo pravni položaj podjetja, so okrajšane s krajšavno piko, za pravopisno rabo to
pomeni, da mora za piko stati presledek: d. d., s. p., d. o. o.
nepravilno pravilno
Gorenje d.d. Velenje Gorenje, d. d., Velenje
Uradni list Republike Slovenije d.o.o. Uradni list Republike Slovenije, d. o. o.
4.6 Tujke
Nekatere tujke, za katere imamo ustrezne domače besede:
slabo bolje
kompetitivna prednost konkurenčna prednost
kompetenca pristojnost (razen v določenih primerih kot zmožnost)
riziko tveganje
tekst besedilo
procedura postopek
korekcije popravki
direktno neposredno
indirektno posredno
kvaliteta kakovost
faktor dejavnik (razen v matematičnem smislu pri množenju)
garancija jamstvo (razen bančne garancije)
garantiran zajamčen
privaten zaseben
nivo raven (ali stopnja)
problem težava
19
(beseda problem ima v slovenščini bolj pomen znanstvenega problema, medtem ko za
primere, ko nam gre kaj narobe, raje uporabimo besedo težava)
4.7 Kratice
Kadar v besedilu uporabljamo veliko kratic, jih je smiselno navesti na začetku dela v seznamu
uporabljenih kratic. Pri tem opozarjamo, da v slovenščini kratice sklanjamo z dodanim
obrazilom za vezajem (npr. KM-ja). Nekatere splošno uveljavljene kratice pa sklanjamo kot
osebna imena (npr. Unicefa, Name …).
4.8 Številke
Števila do deset v besedilu običajno pišemo z besedo. Nad deset jih lahko zapisujemo tudi s
številko. Izjema so navedbe količin v preglednicah. Decimalna števila zapisujemo z
decimalno vejico. Številke »0« ne zamenjujte s črko »o«, številke »1« pa ne s črko »l«.
napačno pravilno
miljon milijon
miljarda milijarda
4.9 Neprimerna (nepravilna) raba nekaterih besed in besednih zvez
neprimerno pravilno
sledeč naslednji
le-ta zadostuje zaimek »ta«
se nahaja je
na podlagi na osnovi, na temelju
na dolgi rok dolgoročno
rezultira rezultati se kažejo v ..., rezultati so vidni ..., kar se kaže kot ...
izgleda videti je
tekom (časa) v času
se sestoji je sestavljeno, je zgrajeno, sestavljajo, tvorijo, ...
željeno želeno (iz želeti, ne iz želje)
Je treba – je potrebno
je treba kadar nekaj moramo (sledi glagol v nedoločniku) – primer: Treba je sodelovati.
je potrebno kadar kaj potrebujemo (sledi samostalnik) – primer: Potrebno je sodelovanje.
20
Je možno – je mogoče
Nekaj je možno, kadar za to obstaja verjetna možnost dogodka, kadar pa je za to, da se bo
nekaj zgodilo, potreben poseg od zunaj, rečemo, da je to mogoče narediti.
Primer: V kino bomo lahko šli, če obstaja kinematograf. Torej je možno, da gremo v kino,
vendar to še ne pomeni, da bomo res šli, je pa mogoče.
S strani
V zadnjem času pogosto opazimo rabo besedne zveze »s strani«, ki naj bi ji sledil osebek v
pasivnem stavku (kdo je nekaj naredil).
nepravilno: investicije s strani vlade
pravilno: vladne investicije ali sredstva je vložila vlada
Gre za neposreden prenos angleške (srbske) pasivne skladnje, ki v slovenščini ni primerna. V
angleščini temu rečejo npr. It was made by ... – kar je nepravilno prevedeno z besedno zvezo:
je bilo narejeno s strani ...
Take stavke je treba preoblikovati. Pravilne zveza bi morala biti v aktivnem glagolskem
načinu.
21
LITERATURA
Bajt, Drago. 1994. Pišem, torej sem. Maribor: Obzorja.
Bunc, Stanko. 1998. Slovar tujk. Maribor: Obzorja.
Cox, Joyce in Christina Dudley. 1999. Microsoft Word 2000. Ljubljana: Pasadena.
Hladnik, Miran. 1997. Praktični spisovnik. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Kalin Golob, Monika. 2001. Jezikovne reže. Ljubljana: GV Revije.
Kobeja, Boris. 2001. Priročnik za pisce strokovnih besedil: znanstveni aparat. Koper Visoka
šola za management.
Kobeja, Boris. 2002. Napotki za pisanje seminarske in diplomske naloge. Koper: Visoka šola
za management.
Kocjan-Barle, Marta. 1999. Abeceda pravopisa. Ljubljana: DZS.
Skaza, Jože. 1995. Pravopis. Ljubljana: Jutro.
Skaza, Jože. 2000. EPIS – pravopisni priročnik. Dobrna: Eknjiga.
Slovar slovenskega knjižnega jezika. 1993. Ljubljana: DZS.
Slovenski pravopis 1, Pravila. 1997. Ljubljana: DZS.
Sršen, Janez. 1998. Jezik naš vsakdanji. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
Verbinc, France. 1997. Slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba.

23
PRILOGE
Priloga 1 Vzorec platnice
Priloga 2 Vzorec naslovne strani
Priloga 3 List za preverjanje ustreznosti zaključnega dela
Priloge uvrstite na konec dokumenta; priloge nimajo oštevilčenih strani, temveč so označene
v glavi, kot prikazuje nadaljevanje tega dokumenta.
Vsaka priloga naj bo na svojem listu oz. na svojih listih, kot je bila uporabljena.

Priloga 1
[IME PRIIMEK] VRSTA ZAKLJUČNEGA DELA [LETO]
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER
IME PRIIMEK
KOPER, LETO
VRSTA ZAKLJUČNEGA DELA

Priloga 2
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER
NASLOV DELA
Ime Priimek
Vrsta zaključnega dela
Mentor: naziv. Ime Priimek

Priloga 3
LIST ZA PREVERJANJE USTREZNOSTI ZAKLJUČNEGA DELA
List je namenjen študentom za lažje in hitrejše preverjanje ustreznosti nastavitev in oblikovanja v
njihovi zaključnem delu. Izdelek je ustrezno oblikovano, ko lahko študent pri vseh elementih
okljuka polje 'da'.
Priprava strani
da ne
  Velikost lista A 4, pokončno
  Robovi 2,5 cm
  številčenje strani – v nogi, na sredini, 1,5 cm od roba
  glava strani (ni obvezno) – velikost pisave 11 točk, poševno, poravnava na zunanji rob
  tisk obojestransko
Vrstni red sestavin zaključnega dela in postavitev
da ne
  Uvodne sestavine (platnica, naslovna stran, informacijski podatki, zahvala (neobvezno),
kazala vsebine, ponazoril, krajšave)
  Glavno besedilo (ustrezno številčenje strani)
  Dodatne sestavine (literatura in viri, priloge, morebitni slovarčki …)
  Literatura in viri
  Priloge
Oblika odstavka
da ne
  Pisava črna (oz. samodejno), velikost 12 točk
  Vrstični razmik (1,25)
  Poravnava obojestransko
  Zamik pred odstavkom 12 točk
  Samostojni citat (zamik z leve strani za 0,75 cm, velikost črk 11 točk)
  Seznami (oštevilčen in označen seznam, zamik z leve 0,75 cm, vrstični razmik kot pri
osnovnem odstavku, brez odmika 12 točk med posameznimi alinejami)
  Sprotna opomba (velikost črk 11 točk)
  Členitev besedila (ustreznost členjenja posameznega poglavja na vsaj dve podpoglavji)
Oblika naslovov
da ne
  Naslov 1 (poravnava levo, velike tiskane črke – 12 točk, krepko, postavitev na novo (ne
nujno liho) stran
  Naslov 2 (poravnava levo, črke 12 točk, krepko, pred naslovom 24 točk odmika od
prejšnjega odstavka)
  Naslov 3 (poravnava levo, črke 12 točk, krepko in ležeče, pred naslovom 24 točk odmika od
prejšnjega odstavka)
  Podnaslov (poravnava levo, črke 12 točk, ležeče, pred podnaslovom 24 točk odmika od
prejšnjega odstavka)
Priloga 3
Podoba predhodnih in dodatnih sestavin
da ne
  Naslovna stran (kot v prilogi 2); velikost črk 14 točk. male črke, upoštevamo pravila za rabo
velike začetnice, naslov dela z velikimi tiskanimi črkami velikosti 20 točk
  Dokumentacijska stran s povzetkoma (80–100 besed, 5–10 ključnih besed, UDK vrstilec)
  Kazalo vsebine (leva poravnava, ustrezen zamik podrejenih naslovov, številke strani
poravnane na desni rob, pikčasta vodilna črta)
  Kazalo ponazoril (naziv in številka ponazorila, naslov ponazorila, desno poravnane številke
strani, pikčasta vodilna črta; pozor na poravnavo druge in ostalih vrstic naslova ponazorila!)
  Seznam krajšav (poravnava levo, brez razmika 12 točk med odstavki
  Seznam literature (poravnava levo, zamik druge in ostalih vrstic za 0,75 cm, vrstični razmik
enojno, pred odstavkom 6 točk)
  Priloge (seznam prilog, oznaka prilog v glavi)
Podoba ponazoril
da ne
  Oblikovanje ponazoril (ustrezna označenost)
  Oblikovanje slik (poravnava slik)
  Oblikovanje preglednic (poravnava preglednic)
  Oblikovanje preglednic (poravnava besedila levo, poravnava številk desno)
Navajanje literature in virov
da ne
  Vse navedbe v besedilu imajo svoj par v seznamu literature oz. virov
  Vsa gradiva, navedena v seznamu literature oz. v seznamu virov imajo svojo odnosnico tudi
med besedilom
Ustreznost postavitve strani (lihe in sode strani!)
da ne
  Platnica
  Naslovna stran – liha stran
  Informacijska stran (povzetek, summary, UDK) – liha stran
  Vsebina – liha stran
  Kazalo slik, kazalo preglednic – naslednja stran
  Kazalo krajšav – naslednja stran
  Glavno besedilo (Uvod, ostala poglavja naslednja stran) – liha stran
  Literatura in viri – liha stran (seznam virov, kadar je oblikovan posebej, se nadaljuje na isti
strani takoj za seznamom literature!)
  Seznam prilog 'Priloge' (kadar je oblikovan) – liha stran
  Priloge – vsaka priloga je samostojen dokument, priložen zaključnemu delu, in je zato na
svojem listu (torej liha stran)
  Morebitne dodatne sestavine (npr. slovarčke ipd.) uvrstite za vire in pred priloge – liha stran
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Tehnična navodila za pisanje diplomske naloge,magistrske naloge Seznam forumov -> Tehnična navodila za pisanje urejanje besedila diplome magistrske naloge Ekonomska fakulteta (EF) Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.