Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mojbozicek

Na podlagi štirinajste točke 19. člena Statuta Evropske pravne fakultete v Novi Gorici, z dne 22.11.2007 izdaja Upravni odbor Evropske pravne fakultete v Novi Gorici naslednji

PRAVILNIK O DOKTORSKEM ŠTUDIJU

1. Splošne določbe

1. člen

(1) Ta pravilnik ureja:
1. pogoje za vpis,
2. merila za izbiro kandidatov ob omejitvi vpisa,
3. pogoje za napredovanje po programu oziroma ponavljanje letnika,
4. pogoje za dokončanje programa,
5. pogoje za prijavo teme doktorske disertacije,
6. postopek potrditve teme,
7. postopek za oceno in zagovor doktorske disertacije ter
8. postopek za odvzem doktorata znanosti.

(2) V pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

2. člen

(1) Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici (v nadaljnjem besedilu: fakulteta) organizira in izvaja znanstveno raziskovalno dejavnost in izobraževanje za pridobitev doktorata znanosti na Isced področju (3 Cool

pravne vede in sicer v okviru doktorskih študijskih programov Pravo 3. stopnje ter Pravo in management nepremičnin 3. stopnje.

(2) Doktorski študijski program obsega šest semestrov.

2. Vpis in nadaljevanje študija

3. člen
(izvedba študija)

Študijske obveznosti doktorskih programov obsegajo po 60 KT na letnik (skupno 180 KT) in zajemajo predavanja, seminarje ter individualno delo.

4. člen
(vpisni pogoji)

(1) V začetni letnik doktorskega študijskega programa se lahko vpiše, kdor je končal :
1. študijski program 2. stopnje, to je bolonjski magisterij ali štiriletni univerzitetni študijski program;
2. študijski program za pridobitev specializacije in je pred tem končal visokošolski strokovni program, če opravi obveznosti, določene s programom v obsegu do 60 kreditnih točk(v nadaljnjem besedilu: KT). Na podlagi pridobljene specializacije, Študijska komisija Evropske pravne fakultete (v nadaljnjem besedilu: komisija) določi vsebino in obseg obveznosti, ki jih mora študent opraviti;
3. študijski program iz četrtega odstavka 36. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06, v nadaljnjem besedilu: zakon), če je ovrednoten s 300 KT (enoviti študijski programi).

(2) Diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe se ob vpisu v doktorski študijski program priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 KT.

5. člen

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi tisti, ki je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

6. člen
(merila za izbiro ob omejitvi vpisa)

V primeru, da število prijav za vpis v doktorski študijski program bistveno presega število razpisanih mest oziroma njegove zmogljivosti (kadrovske, prostorske, opreme in druge) bo fakulteta v skladu z 41. členom zakona vpis omejila. Pri izbiri kandidatov se bodo upoštevali naslednji kriteriji:

1. Povprečna ocena na podiplomskem študiju – 50 % točk;
2. Ocena diplomskega dela – 40% točk;
3. Drugi akademski dosežki (tekmovanja, nagrade, objave,…) 10%.

7. člen
(merila za prehode)

(1) Prehod med doktorskimi študijski programi je mogoč v skladu z 39. členom zakona in smiselni uporabi meril za prehode med študijskimi programi. Prehodi so možni med študijskimi programi iste stopnje.
(2) O možnosti prehoda kandidata odloča Senat fakultete na podlagi predhodnega predloga Študijske komisije, ki mora ugotoviti, ali kandidat izpolnjuje pogoje za prehod. Senat, na podlagi predloga Študijske komisije, odloči ali se kandidatu prizna že opravljene obveznosti in mu predpiše morebitne diferencialne izpite.

7. a člen
(priznavanje že opravljenih obveznosti)

(1) Kandidatom za doktorski študij, ki so v okviru magisterija znanosti opravili določeno število izpitov, pa magisterija niso zaključili, se jim na doktoratu priznajo kreditne točke v količniku od opravljenih obveznosti na magisteriju znanosti, upoštevajoč smer študija.

8. člen
(vloga)

(1) Na doktorski študijski program se lahko vpiše, kdor izpolnjuje pogoje določene v 2. členu tega pravilnika in pravočasno vloži vlogo za vpis (v nadaljnjem besedilu: vloga).

(2) Vloga mora vsebovati:
1. izpolnjeno in podpisano prijavnico;
2. original ali overjeno kopijo potrdila o diplomiranju na dodiplomski in podiplomski ravni;
3. potrdilo o povprečni oceni na podiplomskem študiju ter oceni diplomskega dela;
4. fotokopijo osebnega dokumenta;
5. morebitno odločbo fakultete o nadaljevanju študija na doktorskem programu oziroma potrdilo o nostrifikaciji tuje diplome, v kolikor je kandidat zaključil dodiplomski oziroma podiplomski študij v tujini.

3. Pogoji za napredovanje
9. člen
(splošni pogoji)

(1) Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent na doktorskem študijskem programu Pravo in management nepremičnin 3. stopnje opraviti študijske obveznosti v obsegu 42 KT, na doktorskem študijskem programu Pravo 3. stopnje pa v obsegu 60 KT.

(2) Za napredovanje iz drugega v tretji letnik mora študent na doktorskem študijskem programu Pravo 3. stopnje opraviti vse študijske obveznosti iz prvega in drugega letnika, vključno s študijsko obveznostjo »Priprava dispozicije doktorske disertacije«. Slednja je opravljena na dan, ko dispozicijo odobri strokovna komisija. Študent, ki ne uspe izdelati dispozicije, se lahko ponovno vpiše v drugi letnik ob plačilu neopravljenih obveznosti.

(3) Za napredovanje iz drugega v tretji letnik mora študent na doktorskem študijskem programu Pravo in management nepremičnin 3. stopnje opraviti vse študijske obveznosti iz prvega in drugega letnika, vključno s študijsko obveznostjo »Priprava dispozicije doktorske disertacije«, ki jo opravi v okviru predmetov Individualno raziskovalno delo 1 in Individualno raziskovalno delo 2. Slednja je opravljena na dan, ko dispozicijo odobri strokovna komisija. Študent, ki ne uspe izdelati dispozicije, se lahko ponovno vpiše v drugi letnik ob plačilu neopravljenih obveznosti.

(4) Študent se lahko vpiše v višji letnik po predložitvi dokazila o poravnanih finančnih obveznostih do fakultete, določenih s Pogodbo o izobraževanju ter veljavnim cenikom za tekoče študijsko leto.

(5) Študenti se vpišejo v višji letnik v roku, kot je določen za vpis v začetni letnik. To določilo velja tudi za študente, ki letnik ponavljajo.

10. člen
(izjemni pogojni vpis)

(1) Kljub neizpolnjevanju pogojev iz 9. člena tega pravilnika, se študent lahko izjemoma pogojno vpiše v višji letnik na osnovi utemeljenega razloga. Utemeljeni razlog se upošteva le, če je mogoče pričakovati, da bo študent sposoben pravočasno opraviti vse študijske obveznosti. Kot utemeljeni razlog za izjemni vpis se lahko upošteva z ustreznim dokazilom izkazano:
1. materinstvo;
2. bolezen, ki je trajala neprekinjeno več kot dva meseca v času izpitnih rokov, upoštevajoč tudi značaj bolezni;
3. sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah;
4. izjemne družinske in socialne okoliščine ter
5. priznan status osebe s posebnimi potrebami.

(2) Utemeljen razlog mora študent izkazati z verodostojnimi listinami.

(3) O napredovanju v višji letnik brez izpolnjevanja nekaterih obveznosti odloča Študijska komisija na podlagi pisne vloge študenta. Vlogo za izjemni pogojni vpis v višji letnik mora študent podati najkasneje do izteka roka za vpis na redni ali izredni študij.

4. Evidenčni vpis

11. člen

Če študent ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik ter ne izpolnjuje pogojev za ponavljanje letnika oziroma je v času študija že ponavljal letnik, ga fakulteta vodi v svoji študentski evidenci kot evidenčno vpisanega. Študent lahko v času evidenčnega vpisa opravlja še neizpolnjene študijske obveznosti.

5. Pogoji za ponavljanje letnika in podaljševanje statusa študenta

12. člen
(ponavljanje letnika)

(1) Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija samo enkrat ponavlja letnik, če do sedaj še ni ponavljal letnika ali menjal študijskega programa.

(2) Ponavljanje prvega ali drugega letnika na študijskem programu Pravo 3. stopnje se lahko dovoli (je mogoče), če je študent opravil vsaj polovico učnih obveznosti, predpisanih za vpis v višji letnik (30 KT).

(3) Ponavljanje prvega letnika na študijskem programu Pravo in management nepremičnin 3. stopnje se lahko dovoli, če je študent opravil vsaj polovico učnih obveznosti, predpisanih za vpis v višji letnik (21 KT). Ponavljanje drugega letnika se lahko dovoli, če mora študent za izpolnitev pogoja iz drugega odstavka 8. člena tega pravilnika opraviti samo še obveznosti dveh seminarjev iz drugega letnika v skupnem obsegu 12 KT.

(4) V skladu s 70. členom zakona se študentski status za letnik, ki ga je študent vpisal v tekočem letu, lahko podaljša za največ eno leto in sicer študentom, ki so že izkoristili pravico do ponavljanja letnika in z verodostojno listino izkažejo utemeljen razlog. Kot utemeljeni razlog za podaljšanje študentskega statusa se lahko upošteva z ustreznim dokazilom izkazano:
1. materinstvo;
2. bolezen, ki je trajala neprekinjeno več kot dva meseca v času izpitnih rokov, upoštevajoč tudi značaj bolezni;
3. sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah;
4. aktivno sodelovanje v organih univerze;
5. izjemne družinske in socialne okoliščine ter
6. priznan status osebe s posebnimi potrebami.

(5) Študentke matere, ki v času študija rodijo imajo zakonsko pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka.

(6) O podaljšanju študentskega statusa odloča Študijska komisija na podlagi pisne vloge študenta. Vlogo za podaljšanje študentskega statusa mora študent podati najkasneje do izteka roka za vpis na redni ali izredni študij.

(7) Študenti vpišejo ponavljanje letnika v roku, kot je določen za vpis v začetni letnik.

13. člen

V času ponavljanja letnika in podaljšanega doktorskega študija študent ohrani status izrednega študenta ter z njim povezane pravice in obveznosti.

14. člen
Študent lahko v času, ko nima statusa študenta (ni vpisan v višji letnik oziroma ne ponavlja letnika) opravlja manjkajoče obveznosti po predhodni poravnavi finančnih obveznosti v vrednosti manjkajočih KT.

15. člen
(pogoji za dokončanje programa)

Za dokončanje študija in pridobitev naziva doktor znanosti (z navedbo področja) je potrebno opraviti vse študijske obveznosti, uspešno zagovarjati doktorsko disertacijo ter poravnati vse finančne obveznosti do fakultete.
15. a člen
(preverjanje znanja)

(1) Študent lahko pristopi k izpitu, ko opravi vse obveznosti pri posameznemu predmetu, ki jih določa študijski program.

(2) Znanje študenta pri izpitu posameznega predmeta se ocenjuje z ocenami uspešno in neuspešno.

(3) Študent lahko samo dvakrat opravlja izpit pri posameznemu predmetu, v kolikor ni v tem pravilniku določeno drugače.

(4) V primeru dveh neuspešnih opravljanj izpita Študijska komisija lahko študentu na podlagi njegove pisne prošnje odobri ponavljanje izpita.

(5) V primeru ponovnega neuspešnega opravljanja izpita oziroma v primeru, da Študijska komisija ne odobri ponavljanja izpita, študentu status študenta preneha.

6. Postopek priprave doktorske disertacije

16. člen
(prijava teme doktorske disertacije)

(1) Študent naslovi prijavo teme doktorske disertacije na Študijsko komisijo.

(2) Prijava teme doktorske disertacije mora obsegati:
1. vlogo, v kateri študent zaprosi za oceno in sprejem prijave doktorske disertacije z navedbo naslova predlagane doktorske disertacije in področja, na katerem bi študent želel izdelati doktorsko disertacijo s predlogom mentorja. Omenjena vloga se odda na obrazcu, ki je dostopen v Visokošolskem informacijskem sistemu (v nadaljnjem besedilu: VIS);
2. dispozicijo doktorske disertacije v obliki, kot je opredeljena v 17. členu tega pravilnika.

(3) Prijava mora biti napisana v slovenskem jeziku. Na podlagi vloge študenta in soglasja Študijske komisije pa je prijava doktorske disertacije lahko napisana v tujem jeziku.

17. člen
(dispozicija)

Dispozicija doktorske disertacije mora obsegati:
1. naslov disertacije;
2. obrazložitev teme;
3. problem, predmet in hipoteze raziskovanja;
4. namen in cilje raziskovanja;
5. oceno dosedanjih raziskovanj;
6. metode raziskovanja;
7. strnjen oris predvidenih poglavij;
8. pričakovane rezultate raziskovanja;
9. pričakovani prispevek k znanosti in stroki;
10. uporabo rezultatov raziskovanja;
11. jedro literature in virov (vsaj 100 enot);
12. podatke o študentu (curriculum vitae) s poudarkom na študentovem razvoju na znanstvenem področju;
13. bibliografijo študenta.

18. člen
(odobritev teme doktorske disertacije)

(1) Študijska komisija na seji preveri ali je študentova prijava popolna in ali je študent opravil vse ostale študijske obveznosti (izpite, seminarje, itd.).

(2) Če Študijska komisija sklene, da je študentova prijava popolna in da je študent opravil vse ostale obveznosti na fakulteti, posreduje svoj sklep Senatu fakultete, skupaj s predlogom sestave strokovne Komisije za oceno primernosti teme doktorske disertacije.

19. člen

(1) Senat fakultete v roku 30 dni imenuje Komisijo za oceno primernosti teme doktorske disertacije (v nadaljnjem besedilu: komisija), v kateri je eden izmed članov tudi predlagani mentor.

(2) Komisija spremlja študentovo delo praviloma v enaki sestavi do zagovora doktorata.

(3) Komisijo sestavljajo trije člani, v primeru, ko je poleg imenovanja mentorja predvideno tudi imenovanje so-mentorja, pa štirje člani iz vrst visokošolskih učiteljev ali znanstvenih delavcev s tistega področja, na katerem želi študent pridobiti doktorat znanosti. Predlagani mentor se praviloma imenuje za poročevalca. Poročevalec je dolžan koordinirati delo vseh članov komisije za oceno primernosti in napisati končno poročilo na osnovi posameznih poročil ostalih članov.

20. člen

(1) Komisija mora podati poročilo v dveh mesecih od dneva imenovanja v navedeni rok se ne šteje čas od 11. julija do 31. avgusta.

(2) Komisija v pisnem poročilu oceni:
1. ali so razvidne teze in izhodiščna vprašanja, ki jih namerava študent obravnavati v doktorski disertaciji, ali je predložena tema lahko predmet znanstvene obravnave ter ali daje študentu dovolj možnosti za samostojen in izviren znanstveni prispevek k ustreznemu področju;
2. ali so predlagane metode in instrumentarij znanstveno-raziskovalnega dela ustrezni;
3. ali naveden naslov in področje doktorske disertacije ustrezata predvideni vsebini;
4. ali je navedena pomembnejša literatura s področja, ki ga želi študent v doktorski disertaciji raziskati;

(3) Pisno poročilo komisije sestavljajo:
1. naslov predlagane doktorske disertacije z oceno in prikazom dispozicije;
2. navedba in ocena hipoteze in glavnih tez predlagane doktorske disertacije;
3. ocena ustreznosti načrtovane znanstvene metode, ki jo namerava študent uporabiti;
4. sklep, v katerem je kratko navedeno, ali je dispozicija ocenjena pozitivno in zakaj je predlagana taka ocena, naslov doktorske disertacije in področje doktorske disertacije;
5. predlog za imenovanje mentorja;
6. predlog, da se sprejme/ne sprejme predlagana tema;
7. datum in podpis članov komisije.

21. člen

(1) Ko Študijska komisija prejme oceno primernosti teme doktorske disertacije od komisije, predlaga njen sprejem Senatu fakultete.

(2) V primeru, da je Študijska komisija od komisije prejela negativno poročilo, lahko predlaga Senatu fakultete:
1. sprejem negativne ocene dispozicije;
2. da določi študentu rok, v katerem mora predlagano temo spremeniti, dopolniti ali kako drugače upoštevati pripombe komisije za oceno primernosti teme doktorske disertacije.

22. člen
(mentor)

(1) Mentor pri izdelavi doktorske disertacije je lahko visokošolski učitelj (docent, izredni profesor, redni profesor) s področja, ki ga obravnava tema doktorske disertacije.

(2) Tuj profesor je lahko mentor samo, če je gostujoči profesor na fakulteti oziroma če na fakulteti ni domačega habilitiranega visokošolskega učitelja za izbrano področje.

(3) Mentor je dolžan v rednih stikih s študentom skrbeti za ustrezno znanstveno raven disertacije. Pred predložitvijo doktorske disertacije v oceno mora dati mentor svoje pisno soglasje o njeni primernosti.

23. člen

Po odobritvi ali zavrnitvi predlagane doktorske disertacije Študijska komisija fakultete o tem obvesti kandidata in mentorja.

24. člen
(oddaja doktorske disertacije)

(1) Študent mora najpozneje v dveh letih od dneva, ko je bila tema doktorske disertacije sprejeta na senatu fakultete, predložiti v referat fakultete doktorsko disertacijo v 3 nevezanih izvodih (obojestranski tisk, speto v spiralo). V vse izvode mora avtor vključiti podpisano izjavo o avtorstvu.

(2) Študent, ki iz opravičljivih razlogov doktorske disertacije ne more predložiti v roku iz prejšnjega odstavka, lahko na podlagi vloge zaprosi za podaljšanje roka. O vlogi odločata Upravni odbor in Senat fakultete, ki lahko podaljšajo rok za oddajo doktorske disertacije največ za eno leto.

(3) Če študent ne predloži doktorske disertacije v roku iz prvega odstavka tega člena ali pred iztekom roka na zaprosi za podaljšanje roka, se šteje, da je odstopil od prijavljene teme in da je tema prosta.

25. člen

(1) Doktorska disertacija mora biti napisana v slovenskem jeziku. Izjemoma lahko senat fakultete na predlog študijske komisije odobri izdelavo doktorske disertacije v tujem jeziku in sicer v primeru, če je kandidat tujec oziroma če sta kandidatov mentor ali so-mentor tuja visokošolska učitelja. V vsakem primeru je potrebno kazalo in povzetek pripraviti v slovenskem in angleškem jeziku; uvod, sklep in obsežen povzetek pa v slovenskem jeziku. Obsežen povzetek obsega najmanj 10 tipkanih strani formata A4. Vezan mora biti skupaj s tekstom doktorske disertacije, vendar kot ločen samostojen dodatek k doktorski disertaciji. Fakulteta ima pravico do javne objave tega povzetka.

(2) K doktorski disertaciji morata biti priložena povzetka v slovenskem in angleškem jeziku v obsegu od 2 do 5 tipkanih strani formata A4. Fakulteta ima pravico do javne objave teh povzetkov.

26. člen

Študent pripravi doktorsko disertacijo, ki mora vsebovati naslednje elemente:
1. obseg doktorske disertacije: od 50 000 do 100 000 besed

2. struktura doktorske disertacije:
- naslovna stran: v sredini zgoraj je z velikimi tiskanimi črkami napisano »EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA V NOVI GORICI«. Na sredini strani sta študentovo ime in priimek, pod njima z velikimi tiskanimi črkami naslov doktorske disertacije, pod naslovom pa napis: doktorska disertacija. Spodaj na sredini je navedeno leto oddaje doktorske disertacije. Prva stran je enaka naslovnici, le da sta na prvi strani navedena še mentor in morebitni so-mentor s celotnim pedagoškim nazivom.
- povzetek v slovenskem in angleškem jeziku (2 – 5 strani) in ključne besede v slovenskem in angleškem jeziku (5–10 ključnih besed);
- kazalo vsebine, ki vsebuje navedbo poglavij in podpoglavij s stranmi;
- kazalo slik in tabel z navedbo strani;
- opredelitev najpogostejših okrajšav;
- uvod, v katerem mora biti jasno povzeta teza iz dispozicije;
- osrednji del, ki obsega analizo obravnavanega problema in ugotovitve.
- sklep, ki je povzetek najpomembnejših ugotovitev iz obravnavanega problema, tudi glede na cilje, zastavljene v uvodu doktorske disertacije;
- seznam literature in seznam virov obsega literaturo in vire, ki jih je študent uporabil pri izdelovanju doktorske disertacije in jih tudi navajal v besedilu;
- kazalo prilog, na katere se študent v doktorski disertaciji sklicuje, in priloge;
- obsežni povzetek iz prvega odstavka 25. člena.

3. Tehnični, oblikovni in jezikovni vidiki doktorske disertacije:
Za tehnično, oblikovno, jezikovno in slovnično čistost doktorske disertacije je odgovoren študent. Glede tehničnih in oblikovnih vidikov doktorske disertacije študent upošteva tehnična navodila za oblikovanje doktorske disertacije ter osnovne napotke za rabo znanstvenega aparata:
- doktorska disertacija je pokončnega formata A4, v enostranskem tisku in vezano;
- platnice so modre.

27. člen
(ocena doktorske disertacije)

(1) Študijska komisija po predložitvi izdelane doktorske disertacije predlaga Senatu fakultete, da imenuje Komisijo za oceno doktorske disertacije.

(2) Komisija za oceno doktorske disertacije ima predsednika, ki je praviloma mentor in najmanj dva člana. Senat jih imenuje izmed visokošolskih učiteljev, ki imajo doktorat znanosti z znanstvenega področja, s katerega želi študent pridobiti doktorat znanosti.

28. člen

Člani komisije so dolžni v treh mesecih (v navedeni rok ne šteje čas od 11. julija do 31. avgusta) od svojega imenovanja pregledati doktorsko disertacijo in posredovati morebitne pripombe študentu. Študent lahko v roku enega meseca popravi, spremeni ali dopolni doktorsko disertacijo. Nato vsak član komisije za oceno doktorske disertacije v enem mesecu poda študijski komisiji svoje poročilo (mnenje) v zapečateni ovojnici.

29. člen

Poročilo o oceni doktorske disertacije mora obsegati:
1. naslov »ocena doktorske disertacije« (ime in priimek študenta) z naslovom;
2. analizo strukture disertacije in uporabljenih metod;
3. oceno izvirnosti teze doktorske disertacije, veljavnost njenega dokazovanja pa tudi skladnost teze z dispozicijo doktorske disertacije ter prispevek teze k znanosti;
4. sklepno oceno in ugotovitev ali je možen zagovor doktorske disertacije.

30. člen

Študijska komisija ugotovi, ali je mnenje članov komisije za oceno doktorske disertacije pozitivno ali negativno. Šteje se, da je mnenje negativno, če sta dva člana od treh dala negativno mnenje. Če je en član dal negativno mnenje, študijska komisija predlaga dodatnega člana v komisijo za oceno doktorske disertacije, ki v enem mesecu poda svoje mnenje. Če je tudi to negativno, se postopek izvede v skladu s prvim odstavkom 31. člena tega pravilnika.

31. člen

(1) V primeru, da je študijska komisija prejela negativno mnenje (dve negativni poročili), predlaga senatu fakultete:
1. sprejem negativne ocene in zavrnitev doktorske disertacije ali
2. naj študentu določi rok, ki ne sme biti daljši od enega leta, v katerem mora predlagano doktorsko disertacijo spremeniti ali dopolniti.

(2) Poročevalci za oceno doktorske disertacije dopolnjeno ali popravljeno doktorsko disertacijo ponovno pregledajo in o njej ponovno predložijo svoja poročila študijski komisiji, ki jih z ustreznim predlogom predloži v ponovno obravnavo Senatu fakultete.

(3) Če študent v odrejenem roku doktorske disertacije ne popravi oziroma dopolni, se disertacija zavrne. Zavrnjene doktorske disertacije študent ne more več predložiti.

32. člen

Študijska komisija posreduje pozitivno mnenje Komisije za oceno doktorske disertacije v potrditev Senatu fakultete.

33. člen
(zagovor doktorske disertacije)

(1) Če je bila doktorska disertacija pozitivno ocenjena in sprejeta, določi senat fakultete Komisijo za zagovor doktorske disertacije (v nadaljnjem besedilu: komisija za zagovor) (predsednika in člane). Komisijo za zagovor praviloma sestavljajo člani Komisije za oceno doktorske disertacije, mentor in so-mentor.

(2) Dan zagovora doktorske disertacije določi dekan fakultete na predlog komisije za zagovor in v sporazumu s študentom.

(3) Od sprejema doktorske disertacije do njenega zagovora praviloma ne sme miniti več kot en mesec.

(4) O zagovoru doktorske disertacije se piše zapisnik. V zapisniku se navedejo vprašanja, ki so bila postavljena študentu na zagovoru.

34. člen

(1) Zagovor doktorske disertacije je javen.

(2) Snemanje zagovora se dovoli po predhodnem soglasju fakultete, kandidata in članov komisije.

(3) Zagovor doktorske disertacije vodi komisija za zagovor.

(4) Zagovor prične predsednik komisije za zagovor s predstavitvijo študenta (biografski in bibliografski podatki), naslova in področja doktorske disertacije in dotedanjega poteka dela na doktorski disertaciji. Pri tem študent in predsednik komisije za zagovor stojita. Nato predsednik preda besedo študentu.

(5) Študent ima pravico predstaviti svojo doktorsko disertacijo v času od 30 do 45 minut. Pri tem lahko uporablja različne avdiovizualne pripomočke.

(6) Po študentovi predstavitvi doktorske disertacije mentor in ostali člani komisije za zagovor predstavijo glavne poudarke svoje ocene doktorske disertacije.

(7) Člani komisije za zagovor v nadaljevanju postavijo pisna vprašanja študentu. Z odobritvijo predsednika lahko postavijo pisna vprašanja tudi drugi prisotni na zagovoru. Vprašanja naj bi bila postavljena tako, da lahko študent nanje odgovori v času, ki ni daljši od 45 minut. preden študent nanje odgovarja ima pravico do 30 – 45 minutnega odmora za pripravo odgovorov.

35. člen

Po zagovoru se ločeno sestane Komisija za zagovor in sprejme sklep o tem, ali je študent uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo. Sklep poda v pisni obliki, kjer navede, kdo je zagovarjal doktorsko disertacijo, naslov disertacije, svoj sklep in kratko pojasnilo sklepa, dan in čas zagovora ter podpise članov komisije z navedbo njihovih vlog v komisiji. Sklep predsednik komisije prebere študentu in prisotnim pri zagovoru. Pri tem vsi stojijo.

36. člen

O delu komisije za zagovor se piše zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije. Zapisniku se priložijo vprašanja članov komisije.

37. člen

V primeru neuspešnega zagovora komisija za zagovor doktorske disertacije določi študentu največ 3-mesečni rok za pripravo na ponovitev zagovora. V primeru drugega neuspešnega zagovora ima študent pravico do pritožbe na Senat fakultete.

38. člen

Po zagovoru predloži študent v referat najmanj 5 vezanih izvodov doktorskega dela.

39. člen
(promocija)

Na predlog Študijske komisije opravi dekan fakultete promocijo doktorja znanosti. Promocija mora biti opravljena najkasneje v treh mesecih po tem, ko je dekan prejel predlog. Promocija za doktorja znanosti je javna in svečana.

40. člen
Diploma o doktoratu znanosti nosi ime Evropske pravne fakultete v Novi Gorici. V diplomi se označi ime in priimek doktoranda ter datum in kraj njegovega rojstva. Diploma o doktoratu znanosti vsebuje tudi naslov doktorske disertacije, poimensko sestavo komisije, pred katero jo je doktorand zagovarjal in datum zagovora ter njene promocije.

41. člen
(odvzem doktorata)

(1) Doktorat znanosti se lahko odvzame, če se ugotovi, da doktorska disertacija ni rezultat študentove lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov.

(2) Predlog, da se izda odločba o odvzemu doktorata znanosti, poda lahko vsakdo. Predlog z obrazložitvijo se poda v pisni obliki Senatu fakultete, ki o predlogu odloča.

(3) Zoper odločitev Senata fakultete o odvzemu doktorata se lahko na podlagi 71. členom zakona sproži upravni spor.

7. Končne določbe

42. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v VIS-u.

V Novi Gorici, dne 28.7.2009

prof. dr. Peter Jambrek
predsednik Upravnega odbora
Evropske pravne fakultete v Novi Gorici

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli