Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mojbozicek

B2 d.o.o., VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

NAVODILA ZA PISANJE SEMINARSKIH NALOG

Seminarske naloge na višji strokovni šoli predstavljajo samostojni pisni izdelek študenta ali študentov.

Namen seminarskih nalog je, da se z njimi preizkušate v izdelovanju obsežnejših strokovnih sestavkov in se na ta način tudi pripravljate na diplomsko delo. Šele diplomsko delo, s katerim boste zaključili študij na višji strokovni šoli, bo pokazalo vašo sposobnost samostojnega raziskovanja določenega problema.

Seminarsko nalogo lahko izdelate sami oz. v skupini dveh ali več študentov.

Seminarska naloga je lahko teoretična in nastane na osnovi študija literature, vendar naj ne bo le povzetek literature, ampak naj predstavlja vaš kritični pogled na določeno temo preučevanja. Lahko je usmerjena v poslovno prakso, ko se preizkušate tudi v raziskovanju poslovnih primerov vsakdanje prakse. Podobno velja tudi za diplomsko nalogo.

Sestavni deli seminarske naloge

Osnovni sestavni deli naloge so:

NASLOVNA STRAN

KAZALO

UVOD

TEORETIČNI DEL, razdeljen na poglavja in podpoglavja.

PRAKTIČNI DEL, kjer lahko izberete

a. EMPIRIČNI DEL, razdeljen na poglavja in podpoglavja, ki vsebuje: hipoteze, uporabljene metode, raziskovalne tehnike, opis vzorca, statistične tehnike, rezultate in interpretacijo rezultatov za vsako raziskovalno hipotezo posebej.

ALI

b. PRIMER POSLOVNE PRAKSE, razdeljen na poglavja in podpoglavja, kjer boste teoretična spoznanja primerno umestili v poslovno prakso.

SKLEP

LITERATURA

VIRI

PRILOGE

1. Naslovna stran

B2 d.o.o., VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

PROGRAM

SEMINARSKA NALOGA

NASLOV NALOGE

Mentor

Ime in priimek

Ljubljana, mesec, leto

2. Kazalo

Obvezno je kazalo vsebine. Vsebinsko kazalo vključuje konkretna imena poglavij in podpoglavij z navedbo strani.

Poleg vsebinskega kazala, ki je obvezno, so lahko dodana še samostojna kazala za tabele, grafe, slike, seznam prilog, itn.

3. Uvod

Uvod uvede bralca v problem naloge, zato prinaša glavne informacije o nalogi. V uvodu označimo problem tako, da ga nekoliko pojasnimo, razložimo cilje in namen naloge, lahko omenimo tudi težave, če smo jih pri nalogi imeli.

Uvod je kratek. Dolžina uvoda je v sorazmerju z obsegom naloge. Z uvodom se začne številčenje strani.

4. Teoretični del

Pri teoretični nalogi predstavlja ta del osrednji ali glavni del naloge, zato ga ne imenujemo teoretični del, ampak poglavja in podpoglavja poimenujemo s konkretnimi naslovi.

Imena poglavij in podpoglavij sledijo določeni strukturi naloge. Navadno so za poglavja in podpoglavja značilni odnosi nadrejenosti in podrejenosti. Pogosto se začne z opredelitvijo pojmov in se nato postopoma prodira in proučuje neki problem na sintetično-analitični način. Zaključek predstavlja sinteza, ki vključuje ne le kritičen povzetek vsega navedenega, ampak tudi avtorjev pogled in odnos do preučevanega problema.

Ko navajamo misli različnih avtorjev, pazimo, da si jih ne prilaščamo. Kar ni naše, navedimo, čigavo je! Misli lahko povzemamo dobesedno, tedaj jih ustrezno označimo z navednicami ali pa misli povzemamo s svojimi besedami. V obeh primerih moramo obvezno navesti avtorja ali avtorje! Primer: xxxxxxxxxx (Kotler, 1998, str. 112)

Avtorja ali avtorje dokumentov, od koder smo povzeli misli, navajamo med besedilom in ne med opombami. V opombe (na koncu strani ali na koncu besedila) vključujemo dodatna pojasnila, razlage ali ilustracije, ali v njih omenimo dodatno literaturo.

5. Praktični del

a. empirični del

Vključimo ga samo pri empiričnih nalogah. Problem raziskovanja lahko poda mentor v obliki tem, med katerimi študent izbere tisto, ki ga najbolj zanima. Lahko pa problem raziskovanja izpostavi študent sam kot neko vprašanje, ki naj bi se raziskalo in privedlo do odgovorov.

Študentom brez dobrega znanja statistike ga ne priporočamo. V kolikor se zanj odločite, upoštevajte navodila mentorja – predavatelja.

b. primer poslovne prakse

V tem delu obravnavano tematiko opišemo z vidika poslovne prakse. Povzamemo primer konkretnega podjetja /ustanove ali skupine podjetij /ustanov. Bistveno je, da pokažemo, kako se teoretična spoznanja implementirajo v poslovnem svetu.

6. Sklep

Sklep predstavlja sintezo naloge. To je povzetek najpomembnejših spoznanj raziskovanja, ki odgovori na vprašanja, postavljena v uvodu. Sklep povzema spoznanja in informacije, ne prinese pa novih spoznanj, dokazov, podatkov ali idej. V njem navadno tudi ni citatov ali opomb. Lahko pa navaja predloge, kako bi raziskavo drugače izpeljali, kje so slabosti in pomanjkljivosti, vključuje predloge za nadaljnje raziskovanje, predloge za prakso itn.

7. Literatura

Je seznam pisnih dokumentov, ki smo jih uporabili pri našem delu. Urejena je po abecednem seznamu avtorjev.

Pazimo na enoten način navajanja dokumentov. Največ napak se pojavlja pri navajanju prispevkov iz zbornikov in člankov iz revij.

Seznam naj obsega sledeče podatke:

a) pri samostojnih delih (knjige, brošure, skripta itd.)

priimek in ime avtorja;

letnico izida;

stvarni naslov dela;

izdajo (če je navedena);

kraj izdaje (če jih je več, samo prvega);

založba (če jih je več, samo najpomembnejšo);

obseg (navedemo skupno število strani publikacije);

Primeri:

Lipičnik, Bogdan, Pučko, Danijel, Rozman, Rudi. (1992). Ekonomika in organizacija podjetja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 225 str.

Lipičnik, Bogdan et al. (1991). Zbirka vaj iz ekonomike in organizacije podjetja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 182 str.

Mramor, Dušan. (1990). Teorija finančne politike podjetja. Doktorska disertacija. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 240 str.

Kotler, Philip. (2004). Management trženja. Ljubljana: GV Založba, 706 str.

b) pri člankih v časopisih, revijah in pri razpravah v zbornikih

priimek in ime avtorja;

letnico izida;

naslov članka;

naslov časopisa, revije ali zbornika kjer je prispevek objavljen;

kraj izida publikacije; pri zbornikih navajamo tudi založbo;

letnik, volumen (če je na publikaciji označen);

številko (pri časopisih in revijah), pri dnevnikih lahko navedemo tudi datum;

navedba strani (primer: str. 17-20).

Primeri:

Harlow, H. F. (1983). Fundamentals for preparing psychology journal articles. Journal of Comparative and Physiological Psychology, 55, str.893-896.

Davis, H. L. (1971). Measurement of Husband – Wife Influence in Consumer Purchase Decision. Journal of Marketing Research. Vol. VIII, str. 305-312.

Lesjak, Irena. (1990). Uporabnost modelov nakupnega obnašanja za proučevanje modne adopcije. Naše gospodarstvo, 5-6, str. 395-401.

8. Viri

Primeri:

Bilten Banke Slovenije. Ljubljana: Banka Slovenije, 3(1994), 1, 62 str.

Carinski zakon (Uradni list RS, št. 1/95).

Interna gradiva Ministrstva za finance.

Zakon o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 6/94).

Internet:

Delo, ki ga najdete na Internetu in je bilo objavljeno kot članek v strokovni reviji, knjige ..., navedete tako, kot da bi uporabili delo v izvorni obliki. Kje ste na Internetu literaturo našli, ne navajate.

Ko gre za delo z znanim naslovom, avtorjem ..., ki je objavljeno samo na Internetu (in ga lahko uvrstite med literaturo), navedete avtorja in naslov dela v običajni obliki, namesto kraja izdaje, založbe in letnice pa navedete ustrezni URL v obliki: http://www ...] ter datum.

Primeri:

Wears Robert L. et al. (1996). Using Decision Tables to Verify the Logical Consistency and Completness of Clinical Guidelines: Fevers Without Sources in Children Under Age Three Years.

[URL: http://solaris.ckm.ucsf.edu/Originals/SAEMabs/z.abs 103.html].

Če prispevka ne morete uvrstiti med literaturo, ga uvrstite med vire (v skladu s splošnimi pravili). Navedete tiste podatke, ki so dostopni, v skrajnem slučaju najmanj naslov strani in URL.

Primeri:

Kenneth, A. (2000). A Buddhist response to the nature of human rights. Journal of Buddhist Ethics, dostopno 20. februar 2001, http://www.cac.psu.edu/jbe/twocont.html

The BizTalk Philosophy. (1999). http://www. Biztalk.org.

9. Priloge

Med priloge spada vse, kar ni nujno potrebno za razumevanje besedila in bi besedilo le bremenilo. Priloge lahko vključujejo primer instrumenta za zbiranje podatkov (npr. anketni vprašalnik, lestvice stališč itn.), različna slikovna gradiva, fotografije, dopise, tabele, grafe in drugo gradivo.

Priloge morajo biti označene z zaporednimi številkami in naslovom. V besedilu pa se sklicujemo na priloge. Npr.: Gl. pril. 6 ali Priloga 6.

Še nekaj tehničnih navodil in opozoril pri izdelavi seminarskih nalog:

Izbor črk ni predpisan. Zahteva pa je, da je tekst čitljiv. (Priporočamo Times New Roman)

Velikost črk – Font 12.

Razmik med vrsticami – 1,2.

Robovi: levi rob 2,5 do 3 cm, desni rob 2 do 2,5 cm, zgornji rob 2 do 2,5 cm, spodnji rob 2 cm (do oznake srani);

Številčenje strani: spodaj, v sredini; uvod je prva številčena stran, literatura/viri pa zadnja številčena stran;

Priloga, ki je dodana za viri naj bo številčena od 1 dalje;

Tekst naj teče od uvoda do vključno sklepa brez nepotrebnih polpraznih strani;

Tekst naj bo tudi desno poravnan;

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli