Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Prvo navajanje vira: »Wasserstein, Zappulla, Rosen, Gerstman in Rock (1994) so ugotovili …«
Drugo navajanje vira: »Wasserstein idr. (1994) so ugotovili …«

• 6 ali več avtorjev
»Kossely idr. (1998) so ugotovili …«

• Več virov, ki imajo na začetku enake avtorje (navajamo vse avtorje do vključno prvega različnega)
Kosslyn, Koening, Barrett idr. (1996),
Kosslyn, Koening, Gabrieli idr. (1996)

• Če je isto misel ali idejo podalo več avtorjev in želimo navesti vse, potem jih med seboj ločimo s podpičjem, po vrsti jih uredimo po abecednem vrstnem redu glede na priimek prvega avtorja
(Ambrožič, 1996; Bala, 1999; Cankar in Ambrožič, 1987; Dežman, 1998).

• Če je isti avtor ali skupina avtorjev v enem (istem) letu izdala več del, jim po vrsti dodamo črke a, b … in jih tako tudi navajamo
Ambrožič (1999a in 1999b) ali (Ambrožič, 1999a, 1999b).

• Če citiramo dobesedno, moramo dobesedni navedek dati v narekovaje, pri tem pa ga ne smemo spreminjati (če uporabimo le del, manjkajoči del nadomestimo s tremi pikami znotraj poševnic /…/), navedemo tudi stran dobesednega navedka.
»Placebo učinek ne deluje.« (Jaeger, 1995, str. 17)

• Če gre za anonimno delo (zakoni, pravilniki, zborniki), uporabimo naslov dela
»Zakon o društvih (1995) društvo opredeli kot …«

• Navajanje vira, ki je še v tisku
»Kopač (v tisku) je ugotovil …«

V spisku virov in literature, ki je na koncu naloge, se navajajo celotni bibliografski podatki. Ob uporabi funkcije Upravljanje virov (sklici) na koncu zgolj kliknemo »Vstavi bibliografijo« in izberemo standard.

Uporaba literature in virov je pomembna, saj pripomore k veljavnosti rezultatov. Diplomska naloga mora temeljiti na teoretičnih izhodiščih, ne more biti samo prikaz nekega stanja. Viri postavijo temelje za dobro raziskavo in hkrati pomagajo pri iskanju najboljših rešitev. Zato je treba uporabiti sodobno, trenutno veljavno literaturo slovenskih in tujih avtorjev, ki veljajo za strokovnjake na svojem področju. Seznam literature je pomemben iz dveh razlogov: študijska komisija in komisija na

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

zagovoru dobita potrditev, da je šlo za strokovno raziskovanje, bralec diplomske naloge oz. strokovnjak pa bo lahko v literaturi raziskal podrobnosti, na podlagi seznama literature bo lahko opravil podobno raziskavo v nekem drugem okolju.

2.7 AVTORSTVO IN AVTORSKE PRAVICE

Diplomsko delo temelji na že znanih strokovnih izhodiščih, ki jih diplomant ustrezno navede. Spoznanja, do katerih bo privedla raziskava, bodo lahko uporabili drugi študenti, raziskovalci, strokovnjaki in pri tem navedli vir.

Pri pisanju različnih raziskovalnih in strokovnih del moramo paziti na avtorske pravice. Plagiarizem – prepisovanje ugotovitev drugih avtorjev – je prepovedan z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-UPB3), Ur. l. RS, št. 16/2007 in spremembe. Spoznanja, teorije, rezultate in formule seveda lahko uporabimo, vendar moramo natančno navesti njihovega avtorja ter leto izida.

Mentor, študijska oz. diplomska komisija lahko ugotovi (v ta namen se uporablja programska oprema), da je delo plagiat in sproži ustrezne postopke.

Spoznanj drugih avtorjev ne smemo prepisovati ali kopirati s spletnih stran. Treba jih je povzemati, obnoviti ali preoblikovati (parafrizirati – napisati z drugimi besedami) in potem navesti vir.

Primer neustreznega citiranja (plagiat).

Motivirani in usposobljeni zaposleni so ena najbolj kompleksnih nalog vsakega sodobnega managerja. Trg sporoča, da je vloga človeških virov pri doseganju uspešnosti in konkurenčnosti čedalje bolj pomembna.
Strokovnjaki s področja managementa prav tako ugotavljajo, da sta motivacija zaposlenih in primeren sistem nagrajevanja ključnega pomena, ker se morajo podjetja v tem izrazito dinamičnem in zahtevnem poslovnem okolju hitro odzivati na nove okoliščine in temu ustrezno prilagajati svoje poslovne strategije.

Primer ustreznega navajanja

Na spletni strani Moj mentor (http://www.moj-mentor.si/motivacija-zaposlenih-v-podjetju.html) je zapisano, da je ene glavnih menedžerjevih nalog spodbujati motivacijo med zaposlenimi in jih primerno nagrajevati.
Spletno stran, ki smo jo navedli v oklepaju, navedemo tudi v seznamu virov, kjer za vsako spletno stran dodamo datum dostopnosti.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

3 OBSTOJEČE STANJE ...

3.1 POSNETEK STANJA ...

Kadar gre za prenovo procesov, najprej opišemo obstoječe stanje. Čeprav smo v delovanje/poslovanje osebno vključeni, opisujemo – objektivno (brez osebnega vpletanja) prikažemo stanje, tako kot je. Uporabimo podatke iz internih virov, spletnih strani, ki jih navedemo.

3.2 KRITIČNA ANALIZA

V kritični analizi predvsem ocenimo šibke točke oziroma pomanjkljivosti obstoječega stanja. Tudi tu pazimo na ubeseditveni način (objektivno in stvarno). Kritično analizo podpremo s podatki, slikami, shemami, grafikoni ipd.

4 PRENOVA ... (ALI PREOBLIKOVANJE ...)

To poglavje ima največjo težo. Študent na podlagi teorije in obstoječega stanja v določenem podjetju ali organizaciji predlaga spremembe. Ta del je avtorski in ga bodo lahko uporabili tudi drugi, ki se bodo ukvarjali z raziskovanjem te tematike. Predvsem pa bo v pomoč vodstvu podjetja oz. organizacije, ki bo na tej osnovi lahko izpeljalo spremembe.

Zato je izjemno pomembno, da so predlagane izboljšave jasno napisane, podkrepljene s podatki oz. analizo iz prejšnjega poglavja. Tudi tu lahko uporabimo grafe, slike, skice, tabele, ki jih primerno povzamemo.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

4.1 RAZLOGI ZA ZAVRNITEV DIPLOMSKE NALOGE

Izpitna komisija lahko diplomsko nalogo zavrne, če:
• naloga ni ustrezno lektorirana,
• povzetek ni ustrezno preveden,
• naloga ni oblikovana v skladu z navodili,
• viri, uporabljeni pri pisanju naloge, niso navedeni (plagiarizem),
• je naloga je prepisana od drugega študenta (z iste ali druge šole).

5 ZAKLJUČKI

Preden začnemo pisati zaključek, ponovno preberemo uvod: pogledamo zadane cilje in komentiramo rezultate v primerjavi z njimi. Ali so bili cilji doseženi? Pri tem se izognemo splošnim komentarjem, npr.: »Cilji naloge so bili uspešno doseženi.« Prav tako pogledamo osnovne trditve, ki smo jih postavili v uvodu in tudi te kritično ovrednotimo. V kakšni meri so se izkazale kot pravilne?

Zaključek je namenjen kritični umestitvi in vrednotenju ugotovitev in/ali rešitev oz. rezultatov raziskave. Zato povzamemo glavne točke, ki smo jih obravnavali v nalogi, predstavimo ključne rešitve, nakažemo možnost nadaljnje uporabe/razvoja rešitve, ki smo jo predlagali: Ali je rešitev kratkoročna, kaj bo/bi bilo potrebno storiti, da bo dolgoročneje uspešna v praksi. Nakažemo morebitne omejitve, ki bi lahko vplivale na uvajanje novosti, predstavimo dodano vrednost novosti, ki jo predlagamo, nakažemo, kakšen bo dolgoročen učinek predlagane rešitve (kakšne spremembe lahko predvidimo v prihodnosti zaradi ugotovitev/uvedenih rešitev v sedanjosti). Prav tako lahko v zaključku predstavimo morebitne slabosti, ki so se že pokazale ob uvajanju obravnavane oz. predlagane novosti/rešitve.

5.1 OCENA UČINKOV

Ocenimo učinke prenovljenega procesa. Učinke moramo – če je le mogoče – oceniti tudi kvantitativno.

5.2 POGOJI ZA UVEDBO

Navedemo pogoje za uvedbo rešitve (kadri, tehnična sredstva, finančna sredstva ...).

5.3 MOŽNOSTI NADALJNEGA RAZVOJA

Nakažemo možnosti nadaljnjega razvoja oziroma razširitve ali generalizacije rešitve.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Zaključno poglavje naj obsega približno 10 % naloge.

5.4 RDEČA NIT

Predstavljajmo si neukega, radovednega bralca raziskave – v uvodu bo preveril, kaj obravnavamo, v zaključku rešitve problema, šele potem bo bral vsebino raziskave. Zato je zelo pomembno, da ima diplomsko delo rdečo nit.

LITERATURA IN VIRI

Knjige:
• en avtor
Dolžan, J. (2002). Knjiga ta in ta. Ljubljana: Založnik.
Smith, S. I. (2003). Business Information Systems in Organization. New York: Book Publishing.

• dva do 6 avtorjev
Rađo, I., Wolf, B. in Hadžikadunić, M. (1999). Kompjuter u sportu. Sarajevo: Univerzitet u Sarajevu, Fakultet za sport.

• več kot 6 avtorjev
Lehar, B., Radovec, N., Piškur, G., Sredenšek, R., Kralj, F., Lahovec, Š. idr. (2005). Prekrški na slovenskih cestah. Ljubljana: Založba za varnost na cestah.

• knjiga, katere avtor ni znan
Publication Manual of the American Psychological Association (Fourth Edition). (1994). Washington, D.C.: American Psychological Association.

• knjiga z urednikom
Kovač, M. (ur.). (2000). Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport ter Zavod za šport Slovenije.

• Neobjavljeno ali omejeno dostopno delo:
Ambrožič, F. in Hudobivnik, A. (1999). Citiranje in navajanje virov po APA – Slovenska verzija navodil. Neobjavljeno delo.

• Diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo:
Verhovnik, U. (1999). Poskus ovrednotenja vadbenega procesa tekačev na srednje proge. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Magistrska naloga in doktorska disertacija se citirata enako, le da namesto »Diplomsko delo« napišemo »Magistrska naloga« ali in »Doktorska disertacija«.

• Raziskovalno poročilo fakultete ali univerze:
Strel, J., Šturm, J. in Ambrožič, F. (1982). Ovrednotenje informacijskega sistema za ugotavljanje in spremljanje motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti šolske mladine v SR Sloveniji (Raziskovalno poročilo). Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Visoka šola za telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo.

• Članek v reviji (poleg letnika v oklepaju navedemo tudi številko v letniku):
Učitelj, M. (2003). Članek, ki obravnava temo to in to. Organizacija, 31(4), strani 234–345.

• Članek v tisku:

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

• Učitelj, M. (v tisku). Članek, ki obravnava temo to in to. Organizacija, 31(4)

• Članek oddan, pa še ni sprejet v objavo:
Učitelj, M. Članek, ki obravnava temo to in to. Članek oddan v objavo.

• Članek iz časnika (mesečnik, tednik, dnevni časopis)
Zelnik, D. (16. 09. 2000). Od obljub k dejanjem. Šolski razgledi, 51, str. 4.

• Poročila, interni dokumenti:
Podjetje (2002) Delovno gradivo iz seminarja: Uspešno življenje, Mala firma ta in ta, 2002.
Učitelj, J. (2001). Zapiski predavanj: Predmet ta in ta.

Spletne strani:
• znan avtor
Goon, B. (2005). Effects of excessive drinking on sport participation. Pridobljeno 7. 8. 2006 z naslova http://www.excessive_drinking.com.

• brez avtorja
Electronic reference formats recommended by the American Psychological Association. (19. 11. 1999). Washington: American Psychological Association. Pridobljeno 3. 5. 2000 z naslova http://www.apa.org/webref.html

• Spletne revije:
Frederickson, B. L. (7. 3. 2000). Cultivating positive emotions to optimaze health and well-being. Prevention & Treatment, 3, 75–83. Pridobljeno 25. 3. 2000 z naslova http://journals.apa.org/prevention/volume3/pre0030001a.html.

• Elektronska izdaja člankov na podlagi tiskane verzije:
VandenBos, G., Knapp, S. in Doe, J. (2000). Role of reference elements in the selection of resources by psychology undergraduates [elektronska izdaja]. Journal of Bibliographic research, 5, 117–123.

Navedbe literature in virov uredimo po abecednem redu in letnici izdaje.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

PRILOGE

Priloga 1: Vsebina ....
Priloga 2: Vsebina ....

KAZALO SLIK

Slika 1: Koraki v pripravi diplomske naloge 4
Slika 2: Vzorec ovitka 6
Slika 3: Naslov slike 7
Slika 4: Starostna struktura zaposlenih 8
Slika 5: To in to 9

KAZALO TABEL

Tabela 1: Tabela ta in ta ... 9

POJMOVNIK

Če smo v nalogi uporabili tudi kake manj znane tuje strokovne izraze, jih tu raztolmačimo, npr.
bullet: posebna oznaka na začetku vrstice besedila

KRATICE IN AKRONIMI

Nevsakdanje kratice, okrajšave in akronime ter morebitne tuje strokovne izraze razložimo na koncu dela.

EMŠO: Enotna matična številka občana
PE: Poslovna enota
SQL: Standard query language: standardni povpraševalni jezik

Navedemo vse nestandardne kratice, ki smo jih uporabili v nalogi, in jih raztolmačimo.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Na podlagi 71. člena Statuta Univerze na Primorskem in 25. člena Pravil UP Fakultete za management je Senat UP Fakultete za management na 25., redni seji dne 26. 11. 2013 in sprememba na 38., redni seji dne 22. 9. 2014, sprejel
PRAVILNIK O DIPLOMIRANJU: MAGISTERIJ V ŠTUDIJSKEM PROGRAMU 2. STOPNJE
1. Splošne določbe
1. člen
(Študijski program 2. stopnje)
UP Fakulteta za management (v nadaljevanju UP FM) izvaja izobraževanje za pridobitev strokovnega naslova magister po študijskih programih 2. stopnje.
2. člen
(Magistrska naloga)
Za pridobitev strokovnega naslova magister opravi kandidat vse obveznosti, določene s študijskim programom, in uspešno zagovarja magistrsko nalogo (v nadaljevanju naloga).
Naloga je študentova individualna intelektualna stvaritev, ki je pisno izražena. Naloga mora biti rezultat samostojnega strokovnega dela študenta.
Naloga je samostojni, pisni avtorski študijsko-raziskovalni izdelek, s katerim kandidat dokazuje poglobljeno znanje na širših strokovnih področjih, usposobljenost za iskanje novih virov znanja na določenem strokovnem in znanstvenem področju, za uporabo znanstvenoraziskovalnih metod v širšem spektru problemov in v novih ali spremenjenih okoliščinah ter za razvijanje kritične refleksije.
Študent krši vsebinske zahteve pri pripravi naloge, če le–ta ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka ali če študent v nalogi prepiše besedila drugih avtorjev v celoti ali delno brez navedbe avtorja (plagiat).
3. člen
(Vsebina pravilnika)
Ta pravilnik podrobneje določa pogoje in postopke za:
• izbiro in prijavo teme naloge,
• izdelavo in oddajo naloge,
• postopek zagovora naloge in podelitve diplome.
4. člen
(Nevtralna slovnična oblika)
Izrazi, ki so v tem pravilniku zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moški in ženski spol.
2. Prijava naloge
5. člen
(Pogoj za prijavo naloge in izbira teme)
Kandidat prijavi temo naloge (obrazec Priloga 1), ko ima opravljene vse obveznosti, ki izhajajo iz študijskega programa, z izjemo obveznosti iz naslova Strokovno razvojno delo 2 ter naloge.
Kandidat izbere temo naloge med temami, ki jih objavijo potencialni mentorji, ali pa temo predlaga sam.
6. člen
(Pogoji za mentorstvo)
Kandidat si praviloma sam poišče mentorja (obrazec Priloga 1).
Mentor kandidata je visokošolski učitelj z nazivom redni profesor, izredni profesor, docent ali lektor in je zaposlen na UP FM ter je raziskovalno aktiven na strokovnem oziroma znanstvenem področju, na katerem temelji naloga.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Mentor lahko v posameznem študijskem letu izvaja mentorstvo največ dvajsetim kandidatom. Seznam prijavljenih tem nalog vodi referat za študentske zadeve (v nadaljevanju referat).
7. člen
(Pogoji za imenovanje somentorja)
Če gre za interdisciplinarno temo ali temo, ki se tesno navezuje na sodelovanje z drugo organizacijo (na primer podjetjem, javnim zavodom itn.) lahko mentor predlaga imenovanje somentorja.
Somentor je lahko oseba, ki izpolnjuje enega od spodaj navedenih pogojev:
• ima ustrezen naziv visokošolskega učitelja (redni profesor, izredni profesor, docent, lektor) in izvaja izobraževalni proces ali raziskuje na predmetnem oziroma strokovnem področju, ki ga v okviru izbrane teme naloge obravnava kandidat;
• je visokošolski učitelj iz tujine in je vključen v izvedbo študijskega programa, v katerega je kandidat vpisan, in sicer je lahko gostujoči profesor ali profesor na tuji univerzi, kjer je kandidat opravil del svojih študijskih obveznosti;
• je višji predavatelj oziroma predavatelj z magisterijem ali doktoratom znanosti in izvaja izobraževalni proces ali raziskuje na predmetnem oziroma strokovnem področju, ki ga obravnava kandidat v okviru izbrane teme naloge;
• je asistent z doktoratom znanosti na predmetnem oziroma strokovnem področju, ki ga obravnava kandidat v okviru izbrane teme naloge;
• je oseba, ki ima najmanj izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih 2. bolonjske stopnje, in je zaposlena v organizaciji, v okviru katere se pripravlja del raziskovalnega, razvojnega in/ali umetniškega dela, zajetega v magistrskem delu.
8. člen
(Pogoji za imenovanje mentorja iz druge organizacije)
Mentor je izjemoma lahko z drugega visokošolskega zavoda ali iz druge organizacije, če na UP FM ni ustreznega mentorja (obrazec Priloga 1b).
O tem odloča dekan UP FM na prošnjo kandidata pred prijavo teme naloge. Pri tem upošteva tako potrebo kandidata kot tudi interes UP FM.
Prošnji je treba priložiti tudi soglasje mentorja (obrazec Priloga 1).
9. člen
(Naloge in pristojnosti mentorja/somentorja)
Mentor je dolžan v rednih stikih s kandidatom skrbeti za ustrezno strokovno raven naloge, kandidata usmerjati pri delu in mu svetovati pri izbiri virov, ga opozarjati na morebitne pomanjkljivosti ali neustrezne standarde pri njegovem delu ter presoditi, kdaj je naloga primerna za zagovor.
Mentor mora spremljati delo kandidata in mu biti dostopen za konzultacije, s kandidatom mora sodelovati pri izmenjavi informacij in mnenj, ki se nanašajo na temo naloge.
Mentor lahko zahteva od kandidata občasna ustna ali pisna poročila o poteku in rezultatih dela v okviru naloge. Kandidat se mora z mentorjem konzultirati o vsebini, načinu in standardih dela.
Mentor je dolžan poročati o poteku dela pri nalogi dekanu, če ta izrazi takšno zahtevo.
V tem členu navedene naloge in odgovornosti mentorja se smiselno uporabljajo tudi za somentorja.
10. člen
(Jezik v postopkih in dokumentaciji)
Prijava naloge je praviloma napisana v slovenščini. Prošnja za pisanje naloge in zagovor v tujem jeziku (obrazec Priloga 2) je sestavni del prijave teme naloge. O prošnji odloča dekan UP FM.
11. člen
(Prijava teme naloge)
Prijavo naloge (obrazec Priloga 1) odda kandidat v referat za študentske zadeve UP FM (v nadaljevanju referat) v enem izvodu (v tiskani in elektronski obliki).
V prijavi naloge so navedeni podatki o:
• kandidatu,

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

• nalogi,
• mentorju/somentorju, ki s podpisom soglaša z mentorstvom/somentorstvom in potrjuje, da je dispozicija oblikovana v skladu s tem pravilnikom.
Prijava naloge vključuje tudi dispozicijo (načrt raziskave) v obliki, ki je opredeljena v 12. členu tega pravilnika.
12. člen
(Vsebina dispozicije)
Dispozicija naloge obsega približno 1. 500 besed (v ta obseg ni vključen seznam pomembnejše literature in virov) formata A4 (obojestransko) in vsebuje:
• naslov, ki sme imeti vključno s presledki največ 125 znakov.
• opredelitev obravnavanega problema in teoretična izhodišča,
• namen in cilje raziskave,
• hipoteze oz. raziskovalna vprašanja,
• predvidene metode raziskovanja za doseganje ciljev naloge,
• predvidene omejitve in predpostavke pri obravnavanju problema,
• členjenost vsebine – kazalo,
• seznam izbrane pomembnejše literature in virov.
13. člen
(Komisija za strokovno-razvojno delo študentov (v nadaljevanju KSRDŠ))
KSRDŠ sestavlja šest visokošolskih učiteljev, ki izpolnjujejo enake pogoje kot za mentorstvo naloge. Člane KSRDŠ imenuje Senat UP FM. Prodekan, pristojen za raziskovalno delo študentov, je član in predsednik KSRDŠ po položaju.
Pristojnosti KSRDŠ so vodenje postopkov, ki so na UP FM povezani z magistrskimi nalogami v študijskih programih 2. stopnje, in druge naloge, ki jih opredeli Senat UP FM.
14. člen
(Obravnava teme naloge)
Referat v sedmih dneh posreduje prijavo naloge KSRDŠ, ki v tridesetih dneh oceni primernost dispozicije in teme naloge ter mentorja/ somentorja (obrazec Priloga 3).
KSRDŠ oceni:
• ali je dispozicija oblikovana v skladu z zahtevami 12. člena tega pravilnika;
• ali predlagani naslov ustreza predvideni vsebini naloge;
• ali predlagane metode raziskovanja ustrezajo merilom strokovnega in razvojnega dela in ali omogočajo doseganje namena in ciljev raziskave;
• ali predlagani mentor/somentor izpolnjuje pogoje za mentoriranje.
15. člen
(Obravnava ustreznosti teme naloge)
KSRDŠ primernost dispozicije in temo naloge oceni kot primerno, primerno z dopolnitvami ali neprimerno (obrazec Priloga 3).
Če dispozicijo in temo naloge oceni kot primerno, ju potrdi.
Če dispozicijo in temo naloge oceni kot primerno z dopolnitvami, potrdi prijavo teme in dispozicije, kandidatu, mentorju/somentorju pa pošlje seznam dopolnitev, ki jih je treba upoštevati pri pripravi naloge.
Če dispozicijo in temo naloge prvič oceni kot neprimerno, navede pripombe in priporočila za izboljšanje. Kandidata in mentorja/somentorja pozove, da najpozneje v treh mesecih dispozicijo dopolnita. Če kandidat ne predloži popravljene dispozicije v predpisanem roku, se šteje, da je od teme odstopil.
Kandidat ob oddaji popravljene dispozicije KSRDŠ pošlje poročilo, iz katerega je razvidno, katere pomanjkljivosti so bile odpravljene. Če KSRDŠ popravljeno dispozicijo in temo naloge oceni kot primerno, jo potrdi.
Če KSRDŠ v drugi obravnavi oceni, da dispozicija in tema naloge kljub popravkom nista primerni za potrditev, pozove kandidata, mentorja/somentorja, da dispozicijo dopolnita najpozneje v treh mesecih. Na

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

sejo KSRDŠ povabi tudi mentorja/somentorja. Če so na tretji seji pojasnjene nejasnosti, se KSRDŠ lahko odloči za potrditev teme in dispozicije.
Če KSRDŠ na tretji seji ne potrdi teme in dispozicije, se kandidata in mentorja/somentorja pozove, da najpozneje v treh mesecih vnovič dopolnita dispozicijo. Kandidat ob oddaji vnovič popravljene dispozicije KSRDŠ pošlje novo poročilo, iz katerega je razvidno, katere pomanjkljivosti so bile naknadno odpravljene. Vnovič popravljeno dispozicijo obravnava KSRDŠ samo še enkrat.
Če kandidat ne predloži vnovič popravljene dispozicije v predpisanem roku, se šteje, da je od teme odstopil. Če vnovič popravljeno dispozicijo in temo naloge KSRDŠ oceni kot primerno, jo potrdi. Če KSRDŠ na četrti obravnavi oceni, da dispozicija in tema naloge kljub ponovnim popravkom nista primerni za potrditev, prijavo teme in dispozicije dokončno zavrne.
16. člen
(Obravnava ustreznosti mentorja)
KSRDŠ oceni, ali predlagani mentor/somentor izpolnjuje pogoje za mentoriranje (obrazec Priloga 3).
Če oceni, da mentor/somentor izpolnjuje pogoje za mentoriranje, mentorja/somentorja potrdi.
Če oceni, da mentor izpolnjuje pogoje za mentoriranje, somentor pa ne, predlaga mentorju, naj predlaga drugega somentorja.
Če oceni, da je mentor neustrezen, to sporoči kandidatu in mentorju/somentorju. Kandidatu istočasno predlaga, da si poišče novega mentorja. Kandidat odda dopolnjeno prijavo naloge, v kateri navede tudi novega mentorja. V tem primeru se šteje, da je prijava teme obravnavana prvič.
17. člen
(Potrditev teme naloge in mentorja)
KSRDŠ lahko:
• potrdi dispozicijo in temo naloge ter mentorja/somentorja;
• zavrne dispozicijo in temo naloge ter mentorja/somentorja.
O odločitvi KSRDŠ referat obvesti kandidata in mentorja/somentorja.
Če KSRDŠ zavrne prijavo naloge, o tem referat obvesti kandidata in mentorja/somentorja. KSRDŠ poda obrazložitev, zakaj zavrača dispozicijo oz. zavrača potrditev mentorja/ somentorja. V tem primeru kandidat vloži novo prijavo naloge. To lahko stori samo enkrat.
3. Izdelava in oddaja naloge
18. člen
(Oddaja naloge)
Rok za oddajo naloge v presojo tehnične ustreznosti je največ leto dni od dneva, ko je KSRDŠ potrdila dispozicijo in temo naloge.
Kandidat, ki iz upravičenih razlogov naloge ne more predložiti v predvidenem roku, lahko zaprosi za podaljšanje, pri čemer mora navesti opravičljive razloge. O podaljšanju odloča KSRDŠ.
Če kandidat naloge ni predložil pravočasno in pred iztekom roka ni zaprosil za podaljšanje, se šteje, da je odstopil od prijave naloge in postopek se ustavi. Sklep o tem sprejme KSRDŠ.
Če kandidat med izdelovanjem naloge ugotovi, da je ne more izdelati, lahko zaprosi za odstop od odobrene naloge. Prošnjo kandidat naslovi na KSRDŠ. Če KSRDŠ odstop od že odobrene naloge odobri, sme kandidat prijaviti novo temo naloge. V tem primeru se celoten postopek prijave teme naloge ponovi.
Kandidat sme samo enkrat prositi za odstop od odobrene naloge.
Med izdelovanjem naloge je mogoče delno odstopanje od dispozicije, če to zahteva narava raziskovanja in če s tem soglašata mentor in morebitni somentor.
19. člen
(Odstop od potrjene teme)
Mentor se lahko le izjemoma zamenja po potrditvi prijave naloge. O zamenjavi odloča KSRDŠ.
Če kandidat ali mentor/somentor med izdelovanjem naloge ugotovita, da njuno medsebojno sodelovanje ni več mogoče, kandidat oziroma mentor/somentor naslovi pisno prošnjo, ki vsebuje

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

utemeljitev predloga za zamenjavo mentorstva/somentorstva, na KSRDŠ, ki jo obravnava na svoji naslednji seji.
Prošnja vsebuje predlog in soglasje novega mentorja/somentorja.
Če KSRDŠ prošnji o zamenjavi mentorja/somentorja ugodi, se imenuje novega mentorja/ somentorja in se postopek nadaljuje.
Če KSRDŠ prošnji o zamenjavi mentorja/somentorja ne ugodi, študent nadaljuje izdelavo naloge z imenovanim mentorjem oziroma zaprosi za odstop od odobrene naloge in se celoten postopek prijave teme naloge ponovi.
20. člen
(Oblika naloge)
Naloga je napisana v skladu z navodili v prilogi 4.
Naloga sme praviloma obsegati največ od 50 do 70 strani, brez prilog.
Naloga, napisana v tujem jeziku, naj vsebuje razširjen povzetek v slovenščini, ki obsega vsaj 10 % celotnega besedila.
Za tehnično, oblikovno, jezikovno in slovnično čistost naloge je odgovoren kandidat.
Naloga je pokončnega formata A4, tiskana dvostransko in vezana.
Platnice in naslovna stran:
• platnice so modre;
• barva črk na platnicah je zlata;
• vsebina in oblika besedila na platnicah in hrbtišču je določena v prilogi A;
• vsebina in oblika naslovne strani je določena v prilogi B.
21. člen
(Kršitve in sankcije)
Kandidat je odgovoren za kršitve v postopku za pripravo naloge.
Kandidat krši postopek za pripravo naloge, če prepiše ali povzame besedila drugih avtorjev v celoti ali delno brez navedbe avtorja ali vira.
Kršitev iz drugega odstavka tega člena spada med težje kršitve disciplinske odgovornosti študenta in se ugotavlja v skladu s Pravilnikom o disciplinski odgovornosti študentov Univerze na Primorskem.
Za sankcioniranje kršitev iz drugega odstavka tega člena se uporabljata 43. in 44. člen Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi na Primorskem in Pravilnik o disciplinski odgovornosti študentov Univerze na Primorskem.
22. člen
(Oddaja naloge)
Kandidat skupaj z obrazcem Priloga 5 odda v referat:
• nevezan izvod naloge,
• elektronsko verzijo naloge na zgoščenki v PDF zapisu in
• potrdilo o opravljeni lekturi naloge ter dokazilo o ustrezni strokovni usposobljenosti osebe, ki je nalogo lektorirala.
Hkrati kandidat poda izjavo o avtorstvu in izjavo, da se strinja z objavo naloge na spletnih straneh fakultete.
23. člen
(Presoja tehnične ustreznosti naloge)
Referat presodi tehnično ustreznost naloge. Če naloga tehnično ni ustrezna, se študenta pozove naj v 15 dneh odpravi pomanjkljivosti in nalogo vnovič odda v pregled. Kandidat je sam odgovoren, da odpravi morebitne pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil referat. Če tudi pri drugi oddaji naloga tehnično ni ustrezno, se obvesti tudi mentorja. Če študent v 30 dneh od druge zavrnitve ne odda popravljenega izvoda, se šteje, da je od naloge odstopil.
Ko je naloga tehnično ustrezna, knjižnica določi vrstilec UDK. Referat najpozneje v sedmih dneh študentu pošlje izpolnjen obrazec Priloga 5b in nalogo.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Kandidat odda v referat tri oziroma štiri (če je imenovan tudi somentor) mehko vezane izvode naloge in elektronsko verzijo naloge na zgoščenki v PDF zapisu.
Referat tiskan izvod naloge posreduje KSRDŠ.
24. člen
(Imenovanje komisije za zagovor naloge)
KSRDŠ imenuje komisijo za zagovor (komisija) (obrazec Priloga 5c).
Praviloma je komisija tričlanska. Člani komisije so mentor in morebitni somentor ter še dva visokošolska učitelja z ustreznim nazivom (redni profesor, izredni profesor, docent oziroma lektor), ki izpolnjujeta pogoje iz 6. in 7. člena tega pravilnika.
Člani komisije morajo biti s strokovnega področja teme naloge. Če je tema naloge izrazito interdisciplinarna, mora biti komisija sestavljena tako, da je zagotovljen interdisciplinarni pristop pri ocenjevanju.
KSRDŠ med člani komisije izbere tudi predsednika, ki pa ne sme biti mentor oziroma somentor.
25. člen
(Določitev datuma zagovora)
Referat na podlagi izjave mentorja (somentorja) o ustreznosti naloge in imenovanja komisije za zagovor skupaj s predlogom datuma za zagovor naloge pošlje dekanu. Datum zagovora referat uskladi s kandidatom in člani komisije.
Dekan na podlagi izjave o ustreznosti naloge in predloga datuma za zagovor v petnajstih dneh izda sklep o zagovoru naloge (datum, čas in kraj zagovora). Zagovor je javen. Referat o tem obvesti kandidata in člane komisije.
Članom komisije pošlje poleg obvestila o imenovanju in določitvi datuma zagovora še vsakemu po en izvod naloge.
4. Zagovor naloge
26. člen
(Javnost zagovora)
Zagovor je javen. Datum zagovora je objavljen vsaj sedem dni prej na spletni strani UP FM.
27. člen
(Zagovori)
Zagovori magistrskih del potekajo praviloma od 1. septembra do 15. julija. Organizirani so na sedežu UP FM vsak mesec praviloma ob torkih, v študijskih središčih UP FM pa tako, da so v vsakem študijskem središču, najmanj štirikrat na leto.
28. člen
(Postopek zagovora)
Zagovor vodi predsednik komisije.
Zagovor naloge je javen in se izvede, kot sledi:
• predsednik komisije najprej predstavi kandidata. Nato ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za zagovor naloge in pojasni postopek zagovora;
• mentor pripravi poročilo o pripravi naloge, ki se ga predstavi na zagovoru (ocena naloge, obrazec Priloga 7);
• kandidat predstavi svojo nalogo, zlasti motiv za izbiro teme, najpomembnejše ugotovitve iz svoje raziskave in uporabnost rezultatov dela;
• čas predstavitve naloge naj bo od 15 do 20 minut;
• mentor postavi kandidatu vprašanja. Vprašanja lahko postavijo in pojasnijo tudi drugi člani komisije, z dovoljenjem predsednika komisije pa tudi drugi navzoči;
• kandidat odgovori na zastavljena vprašanja. Komisija nato v odsotnosti kandidata in drugih navzočih sklepa o skupni oceni naloge in ustnega zagovora. Predsednik komisije vpiše oceno v zapisnik o zagovora naloge (obrazec Priloga 6), ki ga podpišejo vsi člani komisije;

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

3 PREVZEMANJE IN DOKUMENTIRANJE VIROV2
Glavne ugotovitve drugih avtorjev pisec v besedilu smiselno povzema in jih ne prepisuje, kot da bi bile njegove. Svoje vire mora zato pisec ustrezno dokumentirati. Na FM za dokumentiranje virov uporabljamo čikaški slog (angl.: Chicago Style).3
3.1 Oblikovanje in umeščanje bibliografskega sklica
Z bibliografskim sklicem v besedilu označimo prevzemanje besedila od drugega avtorja. Vsakemu bibliografskemu sklicu pripada ustrezen bibliografski opis v seznamu literature. Vsako prevzemanje ugotovitev drugih avtorjev mora biti jasno in dosledno označeno.
Bibliografski sklic je najbolj pogosto sestavljen iz priimka avtorja, leta izida dela in strani, na kateri se prevzeti del besedila nahaja v izvirniku. Pri umeščanju bibliografskega sklica moramo biti pozorni na pravilno umeščanje ločil. Vejico zapišemo med letnico in stranjo, medtem ko za priimkom avtorja vejice ne pišemo. Ob nedobesednem prevzemanju več različnih del hkrati, bomo v bibliografskem sklicu avtorje ločili s podpičjem.
Nekaj tipičnih primerov bibliografskih sklicev:
 primer za delo enega avtorja: (Jelen 1994);
 primer za delo enega avtorja s stranjo prevzema: (Jelen 1994, 17);
 primer za delo dveh avtorjev: (Medved in Vovk 1995, 20);
 primer za delo treh avtorjev: (Sinica, Škorc in Vrabec 1996);
 primer za delo štirih ali več avtorjev – v bibliografskem opisu zapišemo vse avtorje (v seznamu literature): (Lisjak idr. 1997);
 primer za dve deli – ločimo ju s podpičjem: (Jelen 1994, 117; Medved in Vovk 1995, 95–105);
 primer za delo brez avtorja: (SSKJ 1998).
3.1.1 Primera dobesednega prevzemanja virov
V nadaljevanju sta prikazana dva načina dobesednega prevzemanja virov, vrinjeni in samostojni citat. Z vrinjenim citatom prevzemamo krajše dele tujega besedila – eno do dve povedi, s samostojnim citatom pa daljše dele – nekaj vrstic. Samostojni citat uporabimo redko.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Vrinjen citat:
 Jelen (1994, 117) ugotavlja: »Popoldanski dremež zmanjša potrebo po nočnem spanju.«
 »Popoldanski dremež zmanjša potrebo po nočnem spanju,« ugotavlja Jelen (1994, 117).
 »Popoldanski dremež zmanjša potrebo po nočnem spanju.« (Jelen 1994, 117)
Samostojni citat:
Grabnar (1981, 17–1 Cool

nam v naslednjih stavkih nakazuje še nerazkrite razsežnosti nastanka Prešernove pesmi »Pevcu«:
Mož, ki je napisal verz o temni noči, ki tare duha, ni bil samo trenutno navdihnjen. Uvodno retorično vprašanje ni samo obupni klic trpeče duše, ki trpi, ne da bi vedela zakaj in kako, temveč razodeva nesluteno globoko filozofsko ozadje, razodeva ne le trpljenje svojega avtorja, temveč tudi neko znanje, ki ga še nismo pojasnili. Vprašanje je do skrajnosti abstraktno, teoretično – in kaže na Hegla in na abstraktna protislovja, prisotna v samem čistem Duhu.
Posredno prevzemanje
Ob privzeto vsebino postavimo oba bibliografska sklica. V istem oklepaju je najprej sklic na izvorno (primarno) delo, sledi pa sklic na konzultirano (sekundarno) delo. Sklica povežemo pri nedobesednem prevzemanju s povzeto po (povz. po), pri dobesednem prevzemanju s citirano po (cit. po) oz. pri povzemanju nasploh kar s po. Pri citiranju navedemo tudi stran oz. obseg strani, na katerih se prevzeto besedilo nahaja v primarnem delu (če je avtor sekundarnega dela ta podatek navedel) in stran oz. obseg strani, na katerih se prevzeto besedilo nahaja v sekundarnem delu:
(Kos 1987, po Turk 2004, 52)
(Kos 1987, 32, cit. po Turk 2004, 56)
V seznamu literature moramo v ločenih bibliografskih opisih izčrpno popisati obe deli.
3.1.2 Primera nedobesednega prevzemanja virov
Primer nedobesednega prevzemanja najbolje prikažemo, če parafraziramo in povzamemo nek primer izvirnega besedila. V nadaljevanju je prikaz izvirnega besedila, nato pa izhajajoča parafraza in povzetek.
Izvirno besedilo:
Mladi ljudje niso drugačni le zato, ker so predmet specifične socializacijske izkušnje, ampak so tudi dejansko biološko drugačni: gredo skozi specifične hormonske in nevronske procese

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli