Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Primer A:
Priimek, Začetnica imena. (Leto). Naslov dela: podnaslov (izdaja). Kraj izida 1; Kraj
izida 2; Kraj izida 3: Založba.
Venison, P. (2005). 100 tips for hoteliers: what every successful hotel professional
needs to know and do. New York; Lincoln; Shanghai: iUniverse.
Primer B:
Priimek, Začetnica imena. (Leto). Naslov dela: podnaslov (izdaja). Kraj izida 1 [etc.]:
Založba.
Michelli, J. A. (2007). The starbucks experience: 5 principles for turning ordinary into
extraordinary. New York [etc.]: McGraw-Hill.
Kadar določena publikacija izide v istem kraju, vendar v sodelovanju dveh ali treh
različnih založb, navedemo vse založbe. Ločilo, ki ga pri navedbi uporabimo je
dvopičje ( Smile

(Primer C).
Primer C:
Priimek, Začetnica imena. (Leto). Naslov dela: podnaslov (izdaja). Kraj izida: Založba
1: Založba 2.
Kanič, I., Leder, Z., Ujčič, M., Vilar, P. in Vodeb, G. (2009). Bibliotekarski terminološki
slovar. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije: Narodna in univerzitetna
knjižnica.
!!! Redko se zgodi, da izide publikacija v več kot treh založbah, ki imajo isti kraj izida.
V tem primeru navedemo prvo založbo in dodamo kratico [etc.].
Pogosto se zgodi, da gradivo izda več založb, ki imajo sedež v več različnih krajih. V
tem primeru navedemo do tri kraje izida in založbe. Posamezne enote ločuje
podpičje ( Wink

(gl. Primer D).

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Primer D:
Priimek, Začetnica imena. (Leto). Naslov dela: podnaslov (izdaja). Kraj izida 1:
Založba 1; Kraj izida 2: Založba 2.
Trnavčevič, A., Biloslavo, R., Snoj, B., Logaj, V. in Kodrič, B. (2007). Ko država
šepeta: marketinška kultura v šoli. Koper: Fakulteta za management; Ljubljana: Šola
za ravnatelje.
3.3.3 Diplomske naloge, magistrske naloge, doktorske disertacije
Priimek avtorja, Začetnica avtorjevega imena. (Leto izida). Naslov: podnaslov (Vrsta
naloge). Kraj izida: [Začetnica avtorjevega imena. Priimek avtorja]. Pridobljeno DD.
MM. LLLL s spletne strani http:www.primer.si/diplomsko delo.pdf.
Primer:
Svetlin, M. (2010). Analiza naročniških paketov mobilnih operaterjev v pogojih
asimetrije cen zaključevanja klicev (Diplomska naloga). Celje: [M. Svetlin].
Primer:
Grabnar, T. (2009). Večkriterijski model za ocenjevanje fungicidov proti jablanovemu
škrlupu (Venturia inaequalis) = Multi-attribute model for evaluation of fungicides
against apple scrab (Venturia inaequalis) (Magistrska naloga). Hoče: [T. Grabnar].
Pridobljeno 10. 2. 2012 s spletne strani http://dkum.unimb.
si/Dokument.php?id=7767.
3.3.4 Raziskovalna poročila
Tiskana oblika
Priimek avtorja, Začetnica avtorjevega imena. (Leto izida). Naslov: podnaslov
(Raziskovalno poročilo št. XX). Kraj izida: Založnik.
Primer:
Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 (Raziskovalno
poročilo). Ljubljana: Urad Vlade RS za informiranje.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Spletna oblika
Priimek avtorja, Začetnica avtorjevega imena. (Leto izida). Naslov: podnaslov
(Raziskovalno poročilo št. XX). Kraj izida: Založnik. Pridobljeno DD. MM. LLLL s
spletne strani http:www.primer.si/raziskovalno poročilo.pdf.
Primer:
Knaflič, L., Mirčeva, J. in Možina, E. (2001). Temeljno znanje in spretnosti mladih,
brezposelnih in staršev šolskih otrok (Raziskovalno poročilo). Ljubljana: Andragoški
center Slovenije. Pridobljeno 13. 2. 2012 s spletne strani
http://porocila.acs.si/datoteke/CELOTA18.pdf.
Primer:
Pikalo, J. et al. (2011). Vsebinski okvir državljanske vzgoje državah Evropske unije:
mednarodna primerjalna analiza (Raziskovalno poročilo). Ljubljana: Fakulteta za
družbene vede. Pridobljeno 13. 2. 2012 s spletne strani http://www.drzavljanskavzgoja.
org/Portals/0/Dokumenti/Predstavitve/poročila/mednarodna%20primerjalna%2
0analiza.pdf.
3.3.5 E–knjige
Ta vrsta gradiva se navaja na podoben način kot tiskane knjige. Različen je samo
tisti del navedka, ki se nanaša na dostopnost gradiva. Podatek o času dostopanja do
tovrstnega gradiva je zelo pomemben, saj gre za gradivo, ki se zaradi svoje narave in
lahke možnosti spreminjanja lahko zelo hitro spremeni, umakne s spleta …
Priimek, Začetnica imena. (Leto). Naslov dela: podnaslov (izdaja). Kraj izida:
Založba. Pridobljeno DD. MM. LLLL s spletne strani http://www.primer.si/primer.
Primer:
Bennett, A. (2000). How to live on twenty-four hours a day. Pridobljeno 10. 2. 2012 s
spletne strani http://www.gutenberg.org/files/2274/2274-h/2274-h.htm.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

!!! Povezava do vira mora biti navedena tako, da ni podčrtana. Pri zapisovanju
povezav je potrebno navesti natančno povezavo, ki bralca naloge popelje direktno
do uporabljenega vira.
3.3.6 Prispevek v zborniku, poglavje v monografiji
Pri navajanju članka v zborniku oz. poglavja v monografiji se najprej navaja podatke
o avtorju prispevka, šele nato pa podatke, ki se tičejo zbornika ali monografije. V tem
primeru je z ležečo pisavo označen naslov zbornika oz. monografije in ne naslov
prispevka.
Prispevek v zborniku
Avtorjev priimek, Avtorjeva začetnica imena. (Leto). Naslov prispevka: podnaslov
prispevka. V Urednikova začetnica imena. Urednikov priimek (ur.), Naslov zbornika:
podnaslov zbornika (str.). Kraj izida: Založba.
Primer:
Teršek, A. (2010). Je turizem (tudi) odraz našega etičnega sporazumevanja? = Is
tourism (also) a reflection of our ethical self-understanding? V A. Brezovec in J.
Mekinc (ur.), Management, izobraževanje in turizem: družbena odgovornost za
trajnostni razvoj: 2. znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo, Portorož, 21.–
22. oktober 2010 (str. 52–62). Portorož: Turistica.
!!! Kadar je naslov prispevka naveden v dveh jezikih, navedemo obe različici naslova,
med njiju pa postavimo enačaj (=).
!!! Kadar podatka o urednikih ne najdemo na naslovni strani, pogledamo v kolofon ali
na hrbet naslovne strani. Redko se zgodi, da podatka o uredniku zbornika ne
moremo ugotoviti, zato navedbo tega podatka izpustimo, če ga res ne najdemo
nikjer v publikaciji.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Poglavje v monografiji
Avtorjev priimek, Avtorjeva začetnica imena. (Leto). Naslov prispevka: podnaslov
prispevka. V Avtorjeva začetnica imena. Avtorjev priimek, Naslov monografije:
podnaslov monografije (izdaja) (str.). Kraj izida: Založba.
Primer:
Biloslavo, R. (2007). Kultura organizacije. V A. Trnavčevič, R. Biloslavo, B. Snoj, V.
Logaj in B. Kodrič, Ko država šepeta: marketinška kultura v šoli (str. 29–56). Koper:
Fakulteta za management; Ljubljana: Šola za ravnatelje.
3.3.7 Članki v serijskih publikacijah
Pri člankih v serijskih publikacijah je pomembno, da poleg avtorja, leta izida in
naslova članka navedemo tudi popolne podatke o časniku, reviji oz. periodični
publikaciji.
Članek v časniku
Avtorjev priimek, Avtorjeva začetnica imena. (DD. MM. LLLL). Naslov članka:
podnaslov članka. Naslov časnika: podnaslov časnika, strani.
Primer:
Hladnik-Milharčič, E. (20. 11. 2003). V senci Winstona Churchilla. Delo, str. 4.
Članek v časniku na spletu
Avtorjev priimek, Avtorjeva začetnica imena. (DD. MM. LLLL). Naslov članka:
podnaslov članka. Naslov časnika: podnaslov časnika. Pridobljeno DD. MM. LLLL s
spletne strani http://www.primer.si/primer.
Primer:
Lončar, A. in Rednak, A. (10. 2. 2012). Lek povišal cene nekaterih zdravil brez
recepta. Finance. Pridobljeno 10. 2. 2012 s spletne strani
http://www.finance.si/339961/Lek-povi%C5%A1al-cene-nekaterih-zdravil-brezrecepta.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Članek v reviji
Avtorjev priimek, Avtorjeva začetnica imena. (Leto). Naslov članka: podnaslov
članka. Naslov revije: podnaslov revije, letnik(zaporedna številka revije), strani.
Primer:
Bračič, B. (2003). Pošta nekoč in danes. Gea, 13(1), 14–23.
Članek iz revije v bazah podatkov
V bazah celih besedil, kot so npr. ProQuest, SpringerLink, Emerald …, so objavljeni
članki, ki so hkrati objavljeni tudi v tiskani različici revije. Čeprav pregledujemo
elektronsko različico članka, na končni seznam literature navedemo podatke, kot da
bi navajali članek v tiskani reviji.
Avtorjev priimek, Avtorjeva začetnica imena. (Leto). Naslov članka: podnaslov
članka. Naslov revije: podnaslov revije, letnik(zaporedna številka revije), strani.
Primer:
Lamers, M., Haase, D. in Amelung, B. (2008). Facing the elements: analysing trends
in Antarctic tourism. Tourism review, 63(1), 15–27.
Članek v spletni reviji
Kadar uporabimo članke, ki so dostopni samo v elektronski različici, navajamo poleg
osnovnih podatkov še podatek o datumu pregledovanja in spletni lokaciji prispevki
(direktna povezava).
Avtorjev priimek, Avtorjeva začetnica imena. (Leto). Naslov članka: podnaslov
članka. Naslov revije: podnaslov revije, letnik(zaporedna številka revije), strani.
Pridobljeno DD. MM. LLLL s spletne strani http://www.primer.si/primer.
Primer:
Nureev, R. (2010). Human capital development vs. raw materials specialisation:
Russian case. Journal of international research publication: economy & business,
5(1), 78–107. Pridobljeno 28. 2. 2013 s spletne strani http://www.economybusiness.
eu/volume-5/economy-5-6.swf.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

3.3.8 Prispevki v uradnem dokumentu, zakoni
Tiskana oblika dokumenta
Naslov zakona. (Leto). Naslov uradnega dokumenta, številka, strani.
Primer:
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. (2002). Uradni list RS, št. 56, str. 5879–
5887.
Spletna oblika dokumenta
Naslov zakona. (Leto). Naslov uradnega dokumenta, številka. Pridobljeno DD. MM.
LLLL s spletne strani http://www.primer.si/primer.pdf.
Primer:
Zakon o delovnih razmerjih. (2002). Uradni list RS, št. 42. Pridobljeno 10. 2. 2012 s
spletne strani http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200242&stevilka=2006.
Sprotno navajanje zakonov ne glede na obliko dokumenta
(Naslov zakona, leto izida, str. ali člen)
Primera:
(Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, 2002, str. 5880–5881)
(Zakon o delovnih razmerjih, 2002, čl. 5–7)
Recenzija knjige
Priimek recenzenta, Začetnica imena recenzenta. (Leto izida recenzije). Naslov
recenzije [Recenzija knjige Naslov knjige Avtorja knjige]. Naslov vira, letnik(številka),
strani.
Primer:
Rugelj, S. (2012). Zgodovina medicine 20. stoletja [Recenzija knjige Zgodovina
medicine 20. stoletja G. Pivca]. Bukla, 8(74–75), 25.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Priimek recenzenta, Začetnica imena recenzenta. (Leto izida recenzije). Naslov
recenzije [Recenzija knjige Naslov knjige Avtorja knjige]. Pridobljeno DD. MM. LLLL s
spletne strani http:www.primer.si/recenzija.html.
Primer:
Rugelj, S. (2012). Knjiga leta o enem najrevolucionarnejših iznajditeljev vseh časov
[Recenzija knjige Steve Jobs: biografija največjega računalniškega vizionarja W.
Isaacsona]. Pridobljeno 13. 2. 2012 s spletne strani
http://www.bukla.si/?action=knjige&book_id=13163.
3.3.9 Spletni viri in prispevki na CD-ju, DVD-ju
Prispevki na spletu (tekst, slike)
Avtor prispevka je znan:
Avtorjev priimek, Začetnica avtorjevega imena. (Leto izida). Naslov besedila/slike:
podnaslov besedila/slike. Pridobljeno DD. MM. LLLL s spletne strani
http://www.primer.si/primer.
Primer:
Burger, B. (2001). Željnske jame. Pridobljeno 10. 2. 2012 s spletne strani
http://www.burger.si/Jame/ZeljnskeJame/ZeljnskeJame.html.
Avtor prispevka ni znan:
Naslov besedila/slike: podnaslov besedila/slike. (Leto izida). Pridobljeno DD. MM.
LLLL s spletne strani http://www.primer.si/primer.
Primer 1:
Peru. (2003). Pridobljeno 10. 2. 2012 s spletne strani http://www.lonelyplanet.com/
destinations/south_america/peru/.
Primer 2:
Sampling: Statistics. (2014). Pridobljeno 12. 1. 2014 s spletne strani
http://en.wikipedia.org/wiki/Sampling_(statistics)

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Prispevki na CD-ju, DVD-ju
Uporabljena celotna vsebina s CD-ja, DVD-ja:
Avtorjev priimek, Začetnica avtorjevega imena. (Leto izida). Naslov: podnaslov [Vrsta
medija]. Kraj izida: Založba.
Primer:
Lipičnik, B. (2002). Človeški viri in ravnanje z njimi [CD-ROM]. Ljubljana: Ekonomska
fakulteta, Enota za založništvo in študij na daljavo.
Uporabljen samo del vsebine s CD-ja, DVD-ja:
Avtorjev priimek, Začetnica avtorjevega imena. (Leto izida). Naslov prispevka:
podnaslov prispevka. Naslov vira [Vrsta medija]. Kraj izida: Založba.
Primer:
Norris, M. (1997). Telecommunications. Microsoft Encarta 97: encyclopedia: the
world's leading multimedia encyclopedia [CD- ROM]. [S. l.]: Microsoft.
3.3.10 Spletni videoposnetki in blogi
Objav znanstvenih rezultatov/govorov/izjav v obliki spletnih videoposnetkov ali blogov
je v današnjem času čedalje več. Tudi ti so lahko pomemben vir podatkov v
raziskavi. Navajanja takšnih virov se lotimo pri sprotnem citiranju tako, da navedemo
povezavo do videoposnetka oz. bloga, pri ustvarjanju končnega seznama
uporabljene literature in virov pa navajamo to vrsto gradiva na načina, ki sta
predstavljena v nadaljevanju.
Videoposnetki na spletu
Priimek producenta, Začetnica imena producenta. (producent). (Leto izida). Naslov
videoposnetka [Vrsta vira]. Pridobljeno DD. MM. LLLL s spletne strani
www.primer.si/primer.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Primer:
DetroitBORG (producent). (2011). Amazon Kindle 4 (2011): unboxing and review
[Videoposnetek]. Pridobljeno 13. 2. 2012 s spletne strani
www.youtube.com/watch?v=oxQX3pAnML0&feature=fvwrel.
Primer:
InYourPocketGuides (producent). (2010). Bled in your pocket – Bled, Slovenia
highlights [Videoposnetek]. Pridobljeno 13. 2. 2012 s spletne strani
www.youtube.com/watch?v=XAoWwXRWSIO.
Blog
Ime in priimek avtorja bloga. (Datum objave). Naslov prispevka [Prispevek na blogu].
Pridobljeno DD. MM. LLLL s spletne strani www.primer.si/primer.
Primer:
Kent Blumberg. (9. 8. 2010). Nine reasons to fire clients [Prispevek na blogu].
Pridobljeno 13. 2. 2012 s spletne strani
http://kentblumberg.typepad.com/kent_blumberg/2010/08/my-entry.html.
!!! Blog je edina vrsta gradiva, pri kateri se nobena sestavina v navedbi ne piše
ležeče.
3.3.11 Interni viri
Večkrat se zgodi, da uporabimo tudi podatke, ki so interne narave. V tem primeru
uporabljeni vir navedemo takole:
Sprotna navedba:
(Ime podjetja, leto izida, strani)
Primer:
(Banka X, 2014, str. 12)

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Navedba na končni seznam literature:
Ime podjetja. (Leto izida). Naslov dokumenta (Interni vir). Kraj izida: Založba.
Primer:
Banka X. (2014). Poročilo poslovanja v letu 2013 (Interni vir). Ljubljana: Banka X.
41
4 RAZISKOVALNO DELO PRI PRIPRAVI ZNANSTVENEGA DELA
Pri izdelavi strokovnega oziroma znanstvenega dela se srečamo z raziskovanjem.
Najprej podajamo nekaj smernic, kako izbrati temo raziskovanja, v nadaljevanju pa
predstavljamo nekaj pojmov in metod s področja raziskovanja, ki vam bomo v pomoč
pri pripravi raziskovalnega dela.
4.1 Izbira teme za diplomsko, magistrsko ali doktorsko nalogo
Teme nalog se vsako študijsko leto potrjujejo na seji Senata FKPV, praviloma v
mesecu oktobru. Dosegljive so na spletni strani FKPV, pod naslovom Teme. Študent
izbere temo po lastni presoji ali na osnovi razpisanih tem za tekoče študijsko leto.
Pred prijavo teme seznani potencialnega mentorja z izbrano temo in si pridobi
njegovo ustno soglasje. V primeru, da je predlagana tema naloge interdisciplinarna
in/ali multidisciplinarna, mentor predlaga somentorja.
Pred začetkom izbire teme naloge si mora vsakdo postaviti nekaj vprašanj (Bučar,
2000, str. 6):
- Kaj je tisto, kar me zanima, kar želim proučevati?
- Zakaj me to, kar želim v nalogi proučevati, zanima?
- Kako bom proučeval tisto, kar me zanima (struktura in metoda)?
- Kje in od kod bom črpal podatke, informacije in znanje?
- Ali bo to besedilo še kdo bral?
Odgovore na zastavljena vprašanja iščemo postopno. Osnovna ideja je povezana s
posameznikovim osebnim zanimanjem za določeno temo (ne glede na to, ali je ideja
lastna ali tuja). Izdelovanje naloge, ki posameznika ne zanima, po vsej verjetnosti ne
bo dalo dobrih rezultatov. Ne smemo pa pozabiti na intelektualno radovednost, ki bo
skoraj vsak problem naredila zanimiv, in na raven splošnega znanja o izbrani temi. S
pripravljanjem strokovnega ali znanstvenega dela bo posameznik nadgrajeval in
izboljševal strokovno in znanstveno znanje na izbranem področju.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

V skladu s Pravilnikoma o diplomski in magistrski nalogi lahko študent vloži
dispozicijo, ko mu manjkata opravljena še največ dva predmeta. Torej ni ovir, da bi z
nalogo odlašali; najbolje je začeti takrat, ko »se posveti« dobra ideja in ko le-ta dozori
v primeren naslov naloge.
4.2 Metode raziskovanja
Poznamo različne metode raziskovanja, kot so (Ivanko, 2007, str. 7–17):
- induktivna metoda (na temelju posamičnih in posebnih dejstev pridemo do
zaključka o splošni sodbi),
- deduktivna metoda (na temelju splošnih stališč pridemo do konkretnih
posamičnih zaključkov),
- metoda analize (razčlenjevanje sestavljenih miselnih stvaritev na njihove
enostavnejše sestavne dele ter preučevanje vsakega dela ločeno in v odnosu
na druge dele oz. celote),
- metoda sinteze (postopek raziskovanja z združevanjem in sestavljanjem
enostavnih miselnih stvaritev v sestavljene),
- metoda deskripcije (postopek enotnega opisovanja dejstev, procesov in
predmetov v naravi in družbi ter njihovih odnosov in zvez, vendar brez
znanstvenega tolmačenja in pojasnjevanja),
- metoda kompilacije (postopek povzemanja tujih rezultatov
znanstvenoraziskovalnega dela pri čemer moramo posebej upoštevati pravila
citiranja),
- komparativna metoda (postopek primerjanja enakih ali podobnih dejstev,
pojavov ali procesov in ugotavljanje njihovih podobnosti ter razlik),
- statistična metoda (postopek statističnih izračunov na osnovi vzorca ali celotne
populacije pri katerih rezultate prikažemo v tabelah ali grafih),
- matematična metoda (sistematični postopek, ki vključuje uporabo
matematične logike, matematičnih formul, simbolov in operacij),
- metoda modeliranja (sistematični raziskovalni postopek s pomočjo katerega se
izgrajuje nek stvarni ali idealni model),
- eksperimentalna metoda (postopek opazovanja pojava, ki ga raziskujemo pod
točno določenimi pogoji, ki dovoljujejo, da spremljamo tok pojava in da se ta
vsakokrat pri ponavljanju enakih pogojev ponovno izzove),

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

- empirična metoda (postopek pri katerem se na podlagi izkušenj odkriva in
pojasnjuje določene pojave, sodbe ali zaključke),
- metoda anketiranja (postopek s katerim na podlagi ankete raziskujemo in
zbiramo podatke, informacije, stališča ali mišljenja o raziskovalnem predmetu),
- metoda intervjuvanja (postopek, ki je podobne metodi anketiranja, le da v tem
primeru izvajamo neposredno, ustno, ali v obliki razgovora z intervjuvancem).
4.3 Vrste raziskovanja
Pri strokovno znanstvenem delu je možno uporabiti različne vrste raziskovanja:
namizno, kvantitativno in kvalitativno raziskovanje. Pri tem se v znanstvenem delu
pričakuje, da pri uporabi npr. modelov, izbire kriterijev pri testiranju ali korakih pri
eksperimentu oziroma metod za testiranje navedemo vire drugih raziskav, ki
potrjujejo verodostojnost metode, ali pa sami poskrbimo za verifikacijo metode (z
anketo, intervjujem ali kako drugače).
Namizno raziskovanje
Namizno raziskovanje pomeni sistematično zbiranje in analiziranje podatkov, ki so že
na razpolago. Omogoča nam osnovno informiranje o raziskovalnem problemu; redno
spremljanje dogodkov in sledenje temam; spremljanje vseh za raziskovalni problem
ključnih nosilcev in pojasnjevanje njihovih stališč do raziskovalnega problema;
historično opredeljevanje ključnih dogodkov ob uporabi vseh dostopnih dokumentov.
Najpogostejši viri namiznega raziskovanja so raziskovalna poročila, internet, kliping,
analize medijske podobe, vsi javni dokumenti in strokovne študije.
Kvantitativno raziskovanje
Kvantitativno raziskovanje, najpogosteje enačeno z anketo, opredeljujeta matematika
oziroma statistika kot odgovore na vprašanja s »koliko«. Predstavi nam vrsto
različnih značilnosti v situaciji ali populaciji.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Ime in priimek
Štev. indeksa: xxxx
Ulica, hišna številka
XXXX Kraj
Datum: dd.mm.llll
tel.: XX-XX XX XXX
e-pošta: zz.zz@zz.zz

Univerza v Mariboru
Fakulteta za organizacijske vede

Dispozicija diplomskega dela ………………………………… študija
PREDLAGANI NASLOV DIPLOMSKEGA DELA
PREDLAGANI NASLOV DIPLOMSKEGA DELA V ANGLEŠKEM JEZIKU
v okviru predmeta: Naziv predmeta
mentor: Ime in priimek mentorja

1. Uvod - tema diplomskega dela
V nekaj stavkih (5 do 10) poljubno opišite področje dela, ki ga želite raziskovati.

2. Metodologija
• Opredelitev problema (kaj je problem, ki ga obravnavamo, največ 15 vrstic)
• Opredelitev ciljev naloge (kaj bo naloga prispevala k rešitvi problema; največ 5 stavkov)
• Predvideni rezultati naloge (kaj konkretno bo rezultat naloge, največ 5 stavkov)
• Predlagane metode (in orodja) (največ 10 stavkov)
• Pomembne predhodne raziskave (največ 20 stavkov)

3. Predlog vsebine:
Navedena morajo biti samo glavna poglavja brez podpoglavij.

4. Predvidena literatura in viri:
Avtor Tainta: Naslov knjige, Založba, Kraj, leto izdaje
Spletna stran: http:/www.strantainta.xx/
Interno gradivo podjetja Tegaintega: Naslov gradiva
Zapiski predavanj iz predmeta Tegaintega
Minimalno mora predvidena literatura obsegati 1 monografijo (knjiga, skripta) in 2 članka, želeno je, da je v tem kako delo mentorja

5. Okvirni terminski plan izdelave naloge:
Dejavnost .... - od xx/xx-xx do xx/xx-xx
ali: gantogram poteka dejavnosti (izdelana je lahko z nekim računalniškim orodjem)

Podpis študenta/ke :

Pri tem ne pozabite, da mora biti:
1. dispozicija(i) diplomskega dela:
• izdelana v skladu in obliki s temi navodili (lahko jih uporabite kot šablono) in z navodili o izdelavi diplomskega dela, ki jih študent dobi na naši spletni strani
• priložen obrazec 'prijava teme', ki ga študent dobi na naši spletni strani
• vsebinsko dogovorjena in pred oddajo podpisana s strani mentorja
• zgoščena - dolga je lahko največ dve strani.
• napisana v 1. osebi množine, nedoločniški ali deležniški obliki
• lektorirana in
• oddana v referat FOV.
2. diplomsko delo samostojno raziskovalno delo na področju študijskega predmeta in nikakor ne le posnetek ali opis nečesa že obstoječega!

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

vKvantitativne raziskave v splošnem sledijo deduktivnemu pristopu, iz katerega izhaja
testiranje hipotez s podatki, ki so zbrani s tem namenom (McDaniel in Gates, 2008,
str. 121). Zbrani podatki o določeni populaciji so običajno vedno obdelani z različnimi
statističnimi analizami. Poznamo dve razdelitvi statističnih analiz (opisno in
inferenčno), znotraj katerih ločimo tri tipe statističnih analiz (univariatne, bivariatne,
multivariatne).
Statistične analize ločujemo:
1. Glede na namen uporabe analiziranih podatkov:
- Opisne statistične analize (deskriptivna statistika) so tiste analize, s katerimi
raziskujemo sestavo zbranih/opazovanih podatkov in različne zveze med
njimi. O opisnih statističnih analizah govorimo takrat, kadar predstavljamo, npr.
velikost vzorca (n), odstotke (%), frekvence (f), minimalne (min.) in
maksimalne (maks.) vrednosti, srednje vrednosti itn. Ključna lastnost opisnih
statističnih analiz je, da ne vključujejo statističnega sklepanja niti
posploševanja iz vzorca na populacijo, ampak z njimi zgolj opisujemo podatke.
- Inferenčne statistične analize (sklepna statistika) so tiste analize, s katerimi
ocenjujemo parametre in preverjamo domneve oziroma hipoteze. O
ocenjevanju parametrov govorimo takrat, kadar iz podatkov vzorca
ocenjujemo parametre celotne populacije. Parametre populacije ocenjujemo,
npr. z intervali zaupanja (ang. Confidence interval) ali z linearno regresijo
(ang. Linear regression). O preverjanju domnev oziroma hipotez govorimo
takrat, kadar s pomočjo statističnih analiz vzorčnih podatkov statistično
sklepamo o sprejemanju oziroma zavračanju hipoteze. Domneve oziroma
hipoteze preverjamo, npr. s t-testom, hi–kvadrat testom (ang. Chi–square
test), analizo variance (ang. ANOVA) itn. Ključna lastnost inferenčnih
statističnih analiz torej je, da z njimi ne opisujemo podatkov, ampak statistično
sklepamo iz podatkov vzorca na celotno populacijo.
2. Glede na število analiziranih spremenljivk:
- Univariatne statistične analize (ang. Univariate analysis) so tiste analize, s
katerimi istočasno analiziramo le eno spremenljivko. Uporabljamo jih, kadar
želimo poročati o sestavi posamezne spremenljivke ali pred izvedbo
naprednejših statističnih analiz, pred katerimi moramo preveriti vse lastnosti

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli