Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mojbozicek

ŠOLA ZA HORTIKULTURO IN VIZUALNE UMETNOSTI CELJE
Višja strokovna šola Celje
NAVODILA ZA IZDELAVO
DIPLOMSKEGA DELA
Celje, januar 2011
II
Prazen list.
III
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
Višja strokovna šola
Naziv delovne organizacije
Naslov delovne organizacije
xxxxx Pošta
Diplomsko delo
V višjem strokovnem izobraţevalnem programu Program
Xxxx Naslov diplomskega dela xxxxx xxxxxx
xxxxxx xxxx xxxxxx xxxxx xxxxxx
Kandidat/ka: Ime Priimek
Mentor predavatelj: Ime Priimek naziv
Mentor v podjetju: Ime Priimek naziv
Celje, mesec leto
IV
Skeniran ali vloţen sklep študijske komisije o odobritvi teme in naslova diplomskega
dela.
V
Izjava o avtorstvu diplomskega dela
Podpisani/-a Xxxxxx Xxxxxxx,
z vpisno številko XXXXXXXXXX,
sem avtor/-ica diplomskega dela z naslovom:
Xxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxx
xxxxxxxxxxxxxxxxxxx
S svojim podpisom zagotavljam, da:
sem diplomsko delo izdelal/-a samostojno pod mentorstvom: (naziv, ime in
priimek)
xxx Xxxxxx Xxxxxxx
in somentorstvom: (naziv, ime in priimek)
xxx Xxxxxx Xxxxxxx
V Celju, dne ___________________ Podpis avtorja/-ice: __________________
VI
Zahvala
Je zaţelena, ni pa obvezna. V njej se lahko zahvalimo mentorju, somentorju, podjetju,
osebi, ki je lektorirala besedilo ter ostalim, ki so sodelovali in tako pripomogli k
nastanku naloge. Obsega naj največ pol strani.
VII
Izvleček
Izvleček je informativni povzetek dela, ki navaja njegov namen (cilje), metode in
tehnike, rezultate ter zaključne ugotovitve. Povzetek in ključne besede naj bralca
poučijo o naravi našega dela in ga usmerijo, da ne bo v njem iskal tistega, česar ni in
česar niti nismo nameravali obravnavati. Napisan je neosebno in s pogostejšo uporabo
trpnika, strnjeno, brez odstavkov, obsega pa naj do 200 besed (1/3 strani).
Ključne besede
Ključne besede naj bralcu povedo, kateri najpomembnejši pojmi so v diplomskem delu
razloţeni. Povzetek s ključnimi besedami obsega največ pol strani v slovenskem in
angleškem (nemškem) jeziku.
VIII
Abstract
Izvleček v angleškem ali nemškem jeziku.
Key words
Ključne besede v angleškem ali nemškem jeziku.
IX
Kazalo vsebine
Zahvala ............................................................................................................................ VI
Izvleček .......................................................................................................................... VII
Ključne besede ............................................................................................................... VII
Abstract ........................................................................................................................ VIII
Key words .................................................................................................................... VIII
Kazalo vsebine ................................................................................................................ IX
Kazalo slik ...................................................................................................................... XI
Kazalo grafov .................................................................................................................. XI
Kazalo tabel .................................................................................................................... XI
Kazalo enačb ................................................................................................................... XI
1 Uvod ............................................................................................................................ 1
2 Splošne določbe .......................................................................................................... 2
3 Priprava diplomskega dela .......................................................................................... 3
3.1 Postopek izdelave diplomskega dela .................................................................... 3
3.1.1 Ideja o temi .................................................................................................. 3
3.1.2 Seznanitev z Navodili za pisanje diplomskega dela .................................... 4
3.1.3 Preverjanje razpoloţljivih virov .................................................................. 4
3.1.4 Faza zasnove naloge .................................................................................... 4
3.1.4.1 Izdelava dispozicije v sodelovanju z mentorjem ................................. 4
3.1.4.2 Prošnja za odobritev teme diplomskega dela (priloga C) .................... 5
3.1.4.3 Potrditev prošnje, dispozicije in mentorja (priloga C) ........................ 5
4 Teme za diplomsko delo ............................................................................................. 6
4.1 Teme za program vrtnarstvo ................................................................................. 6
4.2 Teme za program hortikultura .............................................................................. 6
5 Izdelava diplomskega dela .......................................................................................... 7
5.1 Oblikovanje diplomskega dela ............................................................................. 7
5.1.1 Sestavni deli diplomskega dela ................................................................... 8
5.1.2 Dodatna pojasnila k točki Besedilo diplomskega dela ................................ 8
5.1.3 Številčenje strani ......................................................................................... 9
5.1.4 Tip pisave, velikost črk, slog ....................................................................... 9
5.1.5 Poglavja ..................................................................................................... 10
5.1.6 Opombe pod črto (sprotne opombe v nogi dokumenta) ............................ 10
5.1.7 Tabele, slike, grafi in enačbe ..................................................................... 11
5.1.7.1 Tabele ................................................................................................ 11
5.1.7.2 Grafi ................................................................................................... 12
5.1.7.3 Slike ................................................................................................... 12
5.1.7.4 Enačbe ............................................................................................... 13
5.1.8 Kazalo vsebine ........................................................................................... 13
5.2 Obseg naloge ...................................................................................................... 13
5.2.1 Jezik in čistopis .......................................................................................... 14
6 Delo z viri in literaturo .............................................................................................. 15
6.1 Branje literature .................................................................................................. 15
X
6.2 Citiranje in povzemanje ...................................................................................... 15
6.2.1 Skrajšano citiranje ..................................................................................... 16
6.2.2 Povzemanje besedila, ki citira originalno delo .......................................... 16
6.2.3 Povzemanje besedila iz originalnega dela ................................................. 16
6.2.4 Več del istega avtorja, izdanih v istem letu ............................................... 17
6.2.5 Citiranje člankov iz elektronskih serijskih publikacij ............................... 17
6.2.6 Citiranje prispevka s spleta ........................................................................ 17
6.2.7 Citiranje ustnega vira ................................................................................. 18
6.2.8 Monografije (monografske publikacije: knjige, CD …) ........................... 18
6.2.8.1 Monografije – en avtor ...................................................................... 18
6.2.8.2 Monografije – dva avtorja ali trije ..................................................... 18
6.2.9 Članki oziroma prispevki v monografiji (knjige) ..................................... 19
6.2.10 Članki v serijskih publikacijah .................................................................. 19
6.2.10.1 Članek v časniku ................................................................................ 19
6.2.10.2 Članek v reviji ................................................................................... 20
6.2.10.3 Članek v uradnem dokumentu ........................................................... 20
6.2.11 Elektronski viri .......................................................................................... 20
6.2.11.1 Elektronske monografije .................................................................... 20
6.2.11.2 Elektronske serijske publikacije ........................................................ 20
6.2.11.3 Članki v elektronskih serijskih publikacijah ..................................... 20
6.2.11.4 Članki in slike .................................................................................... 21
6.2.12 Prispevki na spletu (tekst, slika) ................................................................ 21
6.2.13 CD (zgoščenka) in prispevek na CD ......................................................... 21
6.2.14 Netiskane in druge publikacije .................................................................. 22
7 Tehnični pregled diplomskega dela .......................................................................... 23
8 Zagovor diplomskega dela ........................................................................................ 24
8.1 Priprava na predstavitev diplomskega dela ........................................................ 24
8.2 Izpitna komisija in diplomski izpit ..................................................................... 24
8.2.1 Potek diplomskega izpita ........................................................................... 24
9 Zaključne misli .......................................................................................................... 26
10 Literatura in viri ........................................................................................................ 27
11 Priloge ....................................................................................................................... 28
XI
Kazalo slik
Slika 1: Priprava strani, robovi ......................................................................................... 7
Slika 2: Orodja v Wordovem urejevalniku besedil za vstavljanje opomb ...................... 11
Slika 3: Postavitev poskusa pod folijo (primer) .............................................................. 12
Slika 4: Ikona za urejevalnik enačb ................................................................................ 13
Kazalo grafov
Graf 1: Število stranskih poganjkov glede na oroševanje pod folijo (primer) ............... 12
Kazalo tabel
Tabela 1: Prirast potaknjenca glede na oroševanje (primer) .......................................... 11
Kazalo enačb
Enačba 1: Velikost kota elastičnega izravnavanja Ke (primer) .................................... 13
Cvetko, V., Zdovc, M., Natek Reberšek, N. 2010. Navodila za izdelavo diplomskega dela. Šola za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje,Višja strokovna šola.
1
1 Uvod
Spoštovane študentke, spoštovani študentje!
Z diplomskim delom in njegovim zagovorom se zaključuje Vaše izobraţevanje na Šoli
za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje  Višji strokovni šoli. Kako uspešen bo ta
zaključek, je odvisno predvsem od Vas in Vašega znanja, ki ste si ga pridobili v
izobraţevalnem procesu.
Pripravili smo Vam navodila, ki bodo sluţila kot pomoč pri pisanju, oblikovanju in
predstavitvi izbrane teme diplomskega dela. Zagotovljena je pomoč predavateljev 
mentorjev v šoli in sodelovanje z mentorjem v delovnem procesu.
Ţelim, da bi bilo zaključno delo pripravljeno in izdelano vzorno, uporabno v delovnem
procesu in v ponos Vam in vašim prijateljem.
Čakajo Vas novi izzivi in nove moţnosti, zato naj bo ta zaključek uvod v Vaše nadaljnje
izobraţevanje.
Ravnateljica VSŠ
Nada Reberšek Natek
Cvetko, V., Zdovc, M., Natek Reberšek, N. 2010. Navodila za izdelavo diplomskega dela. Šola za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje,Višja strokovna šola.
2
2 Splošne določbe
Z Navodili za izdelavo diplomskega dela in o opravljanju diplomskega izpita so
podrobneje opredeljene zahteve, določene s Pravilnikom o diplomskem delu in
diplomskem izpitu. Navodila so pripomoček za ustrezno vsebinsko, strukturno in
oblikovno izdelavo diplomskega dela. Namen navodil je poenotiti in poenostaviti
oblikovanje diplomskega dela.
Diplomski izpit je sestavljen iz diplomskega dela, ki ga študent izdela v okviru
praktičnega izobraţevanja, in njegovega zagovora.
Diplomsko delo je pisni dokument in je rezultat samostojnega dela študenta. Obravnava
prepoznaven in točno določen problem iz prakse, zajame uporabne rešitve in je
povezano z delovnimi področji v podjetju. Področje je določeno z izobraţevalnim
programom.
V diplomskem delu študent izkaţe sposobnost povezovanja teoretičnega znanja in
praktičnih izkušenj. Dokaţe se tudi sposobnost za izbiro in uporabo strokovne literature.
Cvetko, V., Zdovc, M., Natek Reberšek, N. 2010. Navodila za izdelavo diplomskega dela. Šola za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje,Višja strokovna šola.
3
3 Priprava diplomskega dela
Vsako raziskovanje in pisanje diplomskega dela deloma temelji na proučevanju
podatkov. Obstoječe znanje povzemamo, ga razčlenjujemo, dopolnjujemo in z dodanim
lastnim prispevkom zdruţujemo v novo kakovostno znanje. Tako ali drugače zapisano
znanje s tem omogoča napredek in porajanje novega znanja, saj ni treba vsakokrat vsega
ponovno odkrivati (Kobeja, 2001, 11).
3.1 Postopek izdelave diplomskega dela
Priporočeni koraki v naslednjem vrstnem redu:
1. Ideja o temi (predlog naslova diplomskega dela).
2. Seznanitev z Navodili za pisanje diplomskega dela.
3. Preverjanje razpoloţljivih virov (obstoj in dosegljivost literature in virov).
4. Faza zasnove naloge:
 izdelava dispozicije, v sodelovanju z mentorjem,
 prošnja za odobritev teme diplomskega dela (priloga C),
 potrditev prošnje, dispozicije in mentorja (priloga C).
5. Faza nastajanja naloge:
 začetek pisanja naloge (struktura poglavij, miselni vzorci),
 izvedba raziskovalnega dela (npr. anketa, poskus),
 pisanje vsebine,
 sodelovanje z mentorjem (1. osnutek naloge in popravki, 2. osnutek naloge),
 analiza raziskovanja, vrednotenje hipotez, sklepi in zaključek (sodelovanje
mentorja),
 pisanje zahvale, povzetka in ključnih besed (v slovenščini in tujem jeziku),
 zadnji pregled mentorja in somentorja (priloga C).
6. Zaključna faza naloge:
 lektoriranje,
 dokončno tehnično oblikovanje v skladu z navodili,
 oddaja naloge v treh trdo vezanih izvodih,
 prijava k zagovoru diplomskega dela (priloga C).
7. Priprava scenarija za javno predstavitev diplome (predstavitev v PowerPointu) in
trening (časovna omejitev).
8. Zagovor diplomskega dela.
10. Svečana podelitev diplom.
3.1.1 Ideja o temi
Študent skupaj z mentorjem v podjetju pripravi predlog teme in predlog naslova
diplomskega dela z določenega predmetnega področja. Redni študentje morajo
pripraviti predlog najkasneje do zaključka praktičnega izobraţevanja v 2. letniku.
Pred začetkom izbire teme diplomskega dela si mora vsak študent zastaviti nekaj
vprašanj (Bučar 2000, 6):
 Kaj je tisto, kar me zanima, kar ţelim proučevati?
 Zakaj me to, kar ţelim v diplomski nalogi proučevati, zanima ?
 Kako bom proučeval/a tisto, kar me zanima (struktura in metoda)?
Cvetko, V., Zdovc, M., Natek Reberšek, N. 2010. Navodila za izdelavo diplomskega dela. Šola za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje,Višja strokovna šola.
4
 Kje in od kod bom črpal/a podatke, informacije in znanje?
 Ali bo to besedilo še kdo bral?
3.1.2 Seznanitev z Navodili za pisanje diplomskega dela
Priporočamo temeljit pregled Navodil za pisanje diplomskega dela, ker se boste tako
izognili naknadnim popravkom. Navodila so pisana v formatu in obliki, kot se zahteva
za diplomsko delo, zato jih lahko uporabite kot predlogo.
3.1.3 Preverjanje razpoložljivih virov
Ţe pri izbiranju teme boste pregledali različno literaturo. Delo z viri, študij literature,
izpisovanje, urejanje zapiskov in podobna opravila spremljajo raziskovanje v vseh
fazah, sestavljajo študijsko delo, ki teče vzporedno ob različnih opravilih praktičnega
raziskovanja. Pri zbiranju gradiva ima izbor virov velik pomen, še zlasti je pomembno
novo, neznano in neobdelano gradivo.
Vire lahko razdelimo v tri skupine:
 primarni: opazovanja, ugotovitve, analize, ki jih opiše raziskovalec sam;
 sekundarni: knjige, članki, ki jih ni napisal raziskovalec sam, pač pa drugi na
osnovi njegovih ugotovitev. Ne moremo se zadovoljiti zgolj s sekundarnimi viri,
ker so primarni natančnejši, izčrpnejši. Edini problem pri iskanju takih virov je,
da so teţje dostopni. Med sekundarne vire štejemo tudi strokovne enciklopedije,
priročnike;
 terciarni: to so zapisi o literaturi na določenem ali izbranem področju -
bibliografije, recenzije, kazala, izvlečki.
3.1.4 Faza zasnove naloge
3.1.4.1 Izdelava dispozicije v sodelovanju z mentorjem
Študent s pomočjo mentorja v podjetju izdela dispozicijo diplomskega dela v
Wordovem dokumentu, ki obsega 1,5 do 2 strani (2000 do 3000 znakov brez presledka).
Dispozicija vsebuje:
 delovni naslov diplomskega dela,
 predvideno kazalo diplomskega dela1,
 uvod, v katerem predstavi namen in cilje, ki jih ţeli doseči z diplomskim
delom2,
 glavni del, v katerem predstavi in opredeli obravnavano temo, opiše metode in
načine obdelave problema in načrt praktične rešitve3,
1 Struktura poglavij – predvideno kazalo, ki je sestavni del dispozicije, je predvidena zasnova vsebine.
Morda ga bo potrebno pri pisanju dopolniti ali spremeniti. Kazalo mora vsebovati naslove glavnih
poglavij in podpoglavij in njihovo zaporedje, iz katerih bo razvidna struktura. Poglavja morajo biti
logično in smiselno povezana ter morajo tvoriti zaključeno celoto.
2 V tej točki študent na kratko opredeli problem, ki ga bo obravnaval v diplomskem delu. Opiše namen
diplomskega dela (definicija problema, zakaj se je odločil za to temo) in predstavi, katere cilje ţeli doseči
(kaj so predvidene rešitve problema). Osnovne trditve ali hipoteze so tiste predpostavke, ki predvidoma
rešujejo zastavljeni problem. V raziskovalnem delu jih je potrebno ovrednotiti – potrditi ali zavrniti.
Cvetko, V., Zdovc, M., Natek Reberšek, N. 2010. Navodila za izdelavo diplomskega dela. Šola za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje,Višja strokovna šola.
5
 zaključni del, v katerem poda pričakovane rezultate.
3.1.4.2 Prošnja za odobritev teme diplomskega dela (priloga C)
Študent pripravi predlog na obrazcu »Predlog naslova in teme diplomskega dela«
(priloga C) in ga predloţi mentorju predavatelju izbranega predmetnega področja.
Mentor predavatelj uskladi naslov in temo z mentorjem v podjetju in izpolni obrazec
»Uskladitev naslova in teme diplomskega dela« ter oba obrazca predloţi referatu šole.
Študent lahko vloţi prošnjo za odobritev teme diplomskega dela, ko mu manjkata še
največ dva neopravljena izpita.
3.1.4.3 Potrditev prošnje, dispozicije in mentorja (priloga C)
Temo diplomskega dela obravnava študijska komisija in izda sklep o odobritvi ali
zavrnitvi teme in naslova v pisni obliki najkasneje 30 dni od datuma vloţene vloge,
razen meseca julija in avgusta.
Odobrena tema diplomskega dela velja eno leto od dneva potrditve. V primeru, da pred
iztekom roka veljavnosti teme študent ne odda diplomskega dela, mora vloţiti vlogo za
ponovno odobritev iste teme ali za odobritev nove teme. V tem primeru se veljavnost ţe
odobrene teme, ob predloţitvi potrdila obeh mentorjev, da je tema še aktualna, lahko
podaljša za eno leto.
3 Izbira metode je odvisna od vsebine dela, vrste obravnavanega problema in okolja tega problema.
Nekatera tipična vprašanja, ki pomagajo pri izbiri ustrezne metode, so:
 ali bo diplomsko delo zajemalo statistične podatke,
 ali se bo izvajala anketa na naključno izbranem ali določenem vzorcu anketirancev,
 ali bo naloga izdelana na primeru konkretnega podjetja – organizacije,
 kje in kako zbrati podatke,
 ali so podatki za raziskovalni del naloge dostopni na internetu in v javno dostopni literaturi in
 kako dobljene rezultate raziskave statistično obdelati in jih prikazati?
Pri zbiranju podatkov in informacij, ne glede na metodo, lahko študent naleti na razne omejitve, kot so
nedostopnost virov zaradi poslovne tajnosti, dostop do virov za omejeno obdobje ali omejeno področje
itd. V takem primeru se omejitve navajajo.
Cvetko, V., Zdovc, M., Natek Reberšek, N. 2010. Navodila za izdelavo diplomskega dela. Šola za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje,Višja strokovna šola.
6
4 Teme za diplomsko delo
Vrsta in vsebina diplomskega dela je povezana s strokovnimi predmeti v šoli in z
delovnimi izkušnjami, ki jih študent pridobi med opravljanjem praktičnega
izobraţevanja oz. zaposleni na delovnem mestu.
Tema mora biti izbrana tako, da je diplomsko delo mogoče izdelati med praktičnim
izobraţevanjem oz. ob delu. Izbrane teme morajo sovpadati z izobraţevalnim
programom.
4.1 Teme za program vrtnarstvo
 Organizacija poslovanja v vrtnarstvu.
 Strokovna terminologija v tujem jeziku.
 Strokovna informatika.
 Poslovno sporazumevanje in vodenje.
 Ekonomika in menedţment podjetij.
 Podjetništvo in trţenje v vrtnarstvu.
 Zakonodaja v kmetijstvu in zagotavljanje kakovosti.
 Varovanje okolja.
 Vrtnarska tehnologija.
 Pridelovanje drevnine.
 Pridelovanje okrasnih zelnatih rastlin.
 Pridelovanje vrtnin.
 Zemljemerstvo in priprava terena.
 Zasaditev in vzdrţevanje zelenih površin.
 Gradiva in parkovna tehnika.
4.2 Teme za program hortikultura
 Poslovanje in ekonomika.
 Komunikacija in informatika.
 Trajnostni razvoj z izbranimi poglavji biologije.
 Vrtnarska tehnologija.
 Varovanje krajine, prostora in okolja.
 Mehanizacija v krajinarstvu in hortikulturi.
 Poslovanje in zakonodaja.
 Tehnologija hortikulturnih rastlin.
 Krajinsko vrtnarstvo.
 Oblikovanje in urejanje prostora z rastlinami.
 Upravljanje z rekreacijskimi in športnimi površinami.
Cvetko, V., Zdovc, M., Natek Reberšek, N. 2010. Navodila za izdelavo diplomskega dela. Šola za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje,Višja strokovna šola.
7
5 Izdelava diplomskega dela
Diplomsko delo je študentovo samostojno strokovno delo. To je pisni dokument, s
katerim študent dokaţe, kako zmore med študijem pridobljeno znanje uporabiti za
obravnavanje izbrane tematike s področja hortikulture. Diplomsko delo je dokaz o
študentovem samostojnem strokovnem delu. Usmerjeno mora biti v kritično reševanje
izbrane teme iz prakse in aplikacije strokovno-teoretičnega znanja, pridobljenega pri
študiju.
Jezik v diplomskem delu ne sme biti esejističen, literaren, ampak stvaren, znanstven.
Izraţanje naj bo jasno in natančno. Dosledno je potrebno uporabljati strokovno
terminologijo. Naloga mora biti bralcu razumljiva. Diplomsko delo pišemo v prvi osebi
mnoţine.
5.1 Oblikovanje diplomskega dela
Diplomsko delo oblikujemo s pomočjo urejevalnika besedil (Ms Worda), pri čemer
upoštevamo naslednja določila in priporočila (manjša odstopanja so dovoljena).
Vsebina je obojestransko poravnana. Presledek med vrsticami naj bo 1. Širina robov
(slika 1): levi 2,5 cm, desni 2,5 cm, zgornji 2,5 cm in spodnji 2,5 cm. Na levem robu je
dodan še 1 cm za vezavo.
Slika 1: Priprava strani, robovi
Vir: Microsoft Office Word 2003
Sprotni naslov (pagina viva) glava je na zgornjem robu lista, cca 1,5 cm. Zajema dve
vrstici; v prvi zapišemo priimek in začetnico imena avtorja, sledi leto nastanka
dokumenta, nato naslov, ki je lahko tudi smiselno skrajšan, druga vrstica je zamaknjena
3 presledke v desno in sledi oblika tipa dokumenta (Diplomsko delo), kraj izdaje,
ustanova (s polnim imenom), kjer je delo nastalo. Velikost pisave je 10, navadno.
Sprotni naslov je od ostalega besedila ločen z neprekinjeno strnjeno črto (spodnja
obroba).
Primer:
Novak, B. 2010. Vpliv vrste embalaţe pri trţenju zelenjave. Diplomsko delo. Šola za hortikulturo
in vizualne umetnosti Celje, Višja strokovna šola.
Cvetko, V., Zdovc, M., Natek Reberšek, N. 2010. Navodila za izdelavo diplomskega dela. Šola za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje,Višja strokovna šola.
8
5.1.1 Sestavni deli diplomskega dela
1. Naslovna stran na platnici (Priloga A).
2. Prazen list.
3. Ponovljena naslovna stran z navedbo podjetja, mentorja, izobraţevalnega
programa, smeri/modula, imena in priimka obeh mentorjev z ustreznimi
znanstvenimi nazivi ter njunima podpisoma (Priloga B).
4. Sklep študijske komisije o odobritvi teme diplomskega dela.
5. Izjava o avtorstvu.
6. Stran z zahvalo.
7. Izvleček in ključne besede v slovenskem in tujem jeziku.
8. Kazalo (vsebine, slik, grafov, tabel, enačb….)
9. Besedilo diplomskega dela:
1 Uvod.
2 Namen in cilji.
3 Raziskovalne hipoteze.
4 Pregled dosedanjih raziskav in objav.
5 Raziskovalne metode.
6 Rezultati in razprava.
7 Zaključek.
8 Viri in literatura.
9 Priloge.
5.1.2 Dodatna pojasnila k točki Besedilo diplomskega dela
1 Uvod
V uvodu mora biti predstavljena struktura celotnega dela. Napišemo razloge
izbire raziskovalnega problema, aktualnost, uporabnost njegove obravnave.
Uvod ima vlogo uvajanja bralca v diplomsko delo.
2 Namen in cilji
Namen opredelimo v obliki širših raziskovalnih vprašanj ali v obliki splošnih
delnih problemov oz. vidikov, ki v celoti predstavljajo proučevanje
raziskovalnega problema.
3 Raziskovalne hipoteze
Pri raziskovalnih hipotezah si ponavadi pomagamo s tehnikami, kot so intervju,
anketa, študija primera in z različnimi oblikami eksperimentov, ki jih lahko
strokovno in znanstveno utemeljimo. Najpomembnejši je način interpretacije
zbranih podatkov. V tem delu se tudi opravi test hipotez, ki so postavljene v
uvodu. Trditev se lahko dokaţe kot pravilna ali pa se ovrţe. Hipoteze so pri
empiričnem in teoretičnem raziskovanju domnevni vnaprejšnji odgovori na
vprašanja o odvisnih zvezah in razlikah. V empiričnem diplomskem delu
postavljamo oţja, specifična raziskovalna vprašanja, v teoretičnem diplomskem
delu postavljamo splošne raziskovalne hipoteze.
4 Pregled dosedanjih raziskav in objav
Navajanje literature je podrobneje opredeljeno v poglavju »Delo z viri in
literaturo«. Ponavadi zajema vsa ključna dosedanja spoznanja o problemu s
teoretičnega vidika, kjer ponazorimo različne teze, modele, koncepte in metode.
Zaključek teoretičnega dela naj zajema kratko diagnozo problema in moţne
smeri iskanja rešitev. Pri zbiranju podatkov in informacij, ne glede na metodo,
lahko študent naleti na razne omejitve, kot so nedostopnost virov zaradi
Cvetko, V., Zdovc, M., Natek Reberšek, N. 2010. Navodila za izdelavo diplomskega dela. Šola za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje,Višja strokovna šola.
9
poslovne tajnosti, dostop do virov za omejeno obdobje ali omejeno področje itd.
V takem primeru omejitve tudi navedemo.
5 Raziskovalne metode
Metode, ki smo jih uporabili, da smo prišli do rezultatov in rešitve problema.
Nekatera tipična vprašanja, ki pomagajo pri izbiri ustrezne metode, so:
 Ali bo delo izdelano na primeru konkretnega podjetja – organizacije?
 Kje in kako zbrati podatke?
 Ali so podatki dostopni na internetu in v javno dostopni literaturi?
 Kako dobljene rezultate raziskave statistično obdelati in jih prikazati?
6 Rezultati in razprava
V tem delu povzamemo vsebino celotne naloge, pojasnimo kaj je bilo narejeno,
ugotovljeno in predstavimo rezultate, ugotovitve, sklepe, ki smo jih dosegli.
Izpostavimo morebitne odprte probleme, ki jih je še treba razrešiti.
7 Zaključek
Zaključek je sistematična, natančna in strnjena sinteza spoznanj, stališč, dejstev
in ugotovitev analitično-raziskovalnega dela, jedra in predlogov. V zaključku ne
navajamo preglednic, grafov, temveč najpomembnejše številčne rezultate le v
tekočem besedilu. Zaključimo s svojimi ugotovitvami pridobljenih rezultatov in
dodamo misli o uporabnosti dognanj.
8 Viri in literatura (podrobneje v poglavju »Delo z viri in literaturo«)
9 Priloge
Na tej strani navedemo kazalo prilog. Ta stran je zadnja oštevilčena stran v
sklopu besedila diplomskega dela. Priloge začnemo ponovno oštevilčevati z 1.
Namenjene so predstavitvi dodatnih podatkov, in sicer takih, ki niso nujno
potrebni za razumevanje samega besedila, pač pa je njihov namen zgolj
informativen. V prilogi npr. predstavimo anketne vprašalnike, obseţnejše tabele,
sezname, strukture ipd. priloge zaporedno označujemo z velikimi tiskanimi
črkami, npr. Priloga A, Priloga B itd. Pod oznako za prilogo napišemo tudi
naslov vsebine prilog.)
5.1.3 Številčenje strani
Številke strani pišemo na sredini noge dokumenta. Začetne (splošne) strani od kazala
naprej številčimo z rimskimi številkami. Predhodne strani štejemo, jih pa ne številčimo.
Strani začnemo šteti z notranjo naslovno stranjo. Uvod je prva oštevilčena stran z
arabskimi številkami in se začne z 1.
Zaporedno številčenje z arabskimi številkami začnemo s prvim poglavjem, to je Uvod.
Ta ima zaporedno številko 1. Zadnja oštevilčena stran v tem sklopu je poglavje Priloge
s seznamom prilog. Priloge se ponovno začnejo številčiti od 1 naprej.
5.1.4 Tip pisave, velikost črk, slog
Uporabljamo črke kot v strokovnih knjigah. Določen tip pisave je »Times new roman«
velikost črk je 12 pik (razen: napis pod sliko, nad tabelo, v pagini viva in sprotne
opombe). Pisava samega besedila je vedno v običajnem slogu (normal), črke so črne
barve. Poravnava besedila je obojestranska.
Vse naslove pišemo s pisavo Arial:
1. nivo – kot v stavku, krepko, velikost 16 pik.
Cvetko, V., Zdovc, M., Natek Reberšek, N. 2010. Navodila za izdelavo diplomskega dela. Šola za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje,Višja strokovna šola.
10
2. nivo – kot v stavku, krepko, velikost 14 pik, leţeče
3. nivo – kot v stavku, krepko, velikost 13 pik
4. nivo – kot v stavku, krepko, velikost 12 pik, leţeče
Primer:
1 Naslov 1 – 16 pt, krepko
1.1 Naslov 2 – 14 pt, krepko, ležeče
1.1.1 Naslov 3 – 13 točk, krepko
1.1.1.1 Naslov 4 – 12 točk, krepko, ležeče,
Vsi razmiki med odstavki so enotni, velikosti besedila (12 pik)
Velikost naslovov tabel, slik, grafov je 10 pt krepko. Latinska znanstvena imena
pišemo leţeče. Sorto posamezne rastline pišemo v enojnem narekovaju z veliko
začetnico v enojnem narekovaju. O natančnejšem zapisu botaničnih imen se
posvetujemo z mentorjem.
Primer:
Helleborus niger
Juniperus horizontalis ΄Icee blue΄
5.1.5 Poglavja
Številka pred vsebino naslova nima pike. Obseţnejša poglavja so bolj čitljiva in
preglednejša, če jih razčlenimo na podpoglavja. Podpoglavij (1.1, 1.2, 1.3 ...) ne
začenjamo na novi strani. Pri oblikovanju naslovov poglavij uporabimo moţnosti
urejevalnika besedila za oblikovanje slogov, kar je pogoj za vstavljanje avtomatskega
kazala vsebine. Med poglavji in vsebino je vedno samo en presledek 12 pik (ena prazna
vrstica). Glavno poglavje se smiselno začne na novi strani.
Primer:
1 Naslov 1
1.1 Naslov 2
1.1.1 Naslov 3
1.1.1.1 Naslov 4
5.1.6 Opombe pod črto (sprotne opombe v nogi dokumenta)
Opombe (slika 2) uporabljamo za vsebinska pojasnila, utemeljitve in osvetlitve
problema, če le-ta ne sodijo v osnovni tekst, so pa z vidika celote pomembna. Sem
sodijo citati v izvirnem jeziku, če smo v tekstu uporabili prevod, in obratno. Na opombo
opozorimo na koncu stavka. Številčenje opomb teče vezano skozi celotno besedilo.
Pišemo jih pod črto v nogi dokumenta, priporočljiva je manjša pisava (npr 10 pik).
Cvetko, V., Zdovc, M., Natek Reberšek, N. 2010. Navodila za izdelavo diplomskega dela. Šola za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje,Višja strokovna šola.
11
Slika 2: Orodja v Wordovem urejevalniku besedil za vstavljanje opomb
Vir: Microsoft Office Word 2007
5.1.7 Tabele, slike, grafi in enačbe
Tabele, slike in grafi naj sledijo tekstu, ki jih opisuje. Pred in pod vsako sliko, tabelo ali
grafom je ena prazna vrstica. Vsaka slika, tabela ali graf morajo biti v tekstu navedeni
(npr: kot je prikazano na grafu 12...). Kazalu vsebine dodamo tudi kazalo tabel, slik in
grafov. Vsaka tabela, slika ali graf mora imeti zaporedno številko, naslov in vir. Tabele,
slike in grafi naj bodo sredinsko poravnani.
Če so naslovi tabel, slik ali grafov daljši kot je ena vrstica, je tekst smiselno poravnan
na širino objekta. Vire slik, grafov in tabel pišemo pod vstavljene elemente.
5.1.7.1 Tabele
Tabele morajo biti uvrščene na ustrezno mesto v besedilu in sredinsko poravnane.
Napisane morajo biti na eni strani, razen v primeru, da so daljše od ene strani. V tabelah
je pisava enaka kot v besedilu (Times New Roman, 12 pik). Če so tabele v čistopisu na
posebnem listu, se v besedilu nanje sklicujemo takole: (gl. tabelo 1, 20).
Naslove tabel pišemo nad tabelo, vir podatkov pa navajamo pod tabelo na enak način,
kot navajamo vire med tekstom, npr.:
Tabela 1: Prirast potaknjenca glede na oroševanje (primer)
Oroševanje /prirast
Prir. 0
(%)
Prir. 1
(%)
Prir. 2
(%)
Oroševanje folija 10,9 6,9 65,6
Brez 8,2 11,9 80
Vir: Cvetko 2005, 33
Razmak med tekstom in naslovom tabele je en presledek (ena prazna vrstica). Med
naslovom tabele in tabelo ni presledka. Teksti v tabelah so v velikosti 12 in so sredinsko
poravnani. Tabela naj bo čim bolj enostavna in kot element v dokumentu sredinsko
poravnana. Če se tabela nadaljuje na drugo stran, moramo to ustrezno označiti (npr.: se
nadaljuje, oz. nadaljevanje).
Cvetko, V., Zdovc, M., Natek Reberšek, N. 2010. Navodila za izdelavo diplomskega dela. Šola za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje,Višja strokovna šola.
12
Če tabele povzemamo po drugih virih, moramo le-te navesti takoj pod tabelo (10 pt,
navadno). Če pri povzemanju uporabimo en sam podatek (t.j. neposredno povzamemo
oz. prepišemo), moramo pri citiranju obvezno navesti tudi stran, kot je v tabeli 1. Če so
podatki v tabeli rezultati lastne raziskave, napišemo kot vir »lastna raziskava«.
5.1.7.2 Grafi
Grafični prikazi so pomembni za nazornejšo predstavitev naloge. Narisani naj bodo v
skladu s pravili za risanje grafov, oštevilčeni in naslovljeni pod grafom. Razmak med
tekstom in grafom je en presledek. Med grafom in naslovom grafa ni presledka.
Smiselno je vstavljanje Excelovega polja/tabele, v kateri predstavimo podatke s tabelo,
in iz njih ustvarimo graf.
0,5
2,9
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
3,5
OROŠEVANJE FOLIJA BREZ
Št. poganjkov
Graf 1: Število stranskih poganjkov glede na oroševanje pod folijo (primer)
Vir: Cvetko 2005, 35
5.1.7.3 Slike
Naslove slik pišemo pod sliko, npr:
Slika 3: Postavitev poskusa pod folijo (primer)
Vir: Cvetko 2005, 20
Cvetko, V., Zdovc, M., Natek Reberšek, N. 2010. Navodila za izdelavo diplomskega dela. Šola za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje,Višja strokovna šola.
13
5.1.7.4 Enačbe
Enačbe naj bodo narejene z Wordovim urejevalnikom enačb (slika 4). Poravnava je
sredinska, napis spodaj kot kaţe primer.
Primer:
2
1
2
1
/ 2
/ 2






r s
r s
ke
Enačba 1: Velikost kota elastičnega izravnavanja Ke
α1 - kot upogiba med obremenitvijo
r1 - polmer upogiba med obremenitvijo
r2 - polmer upogiba po obremenitvi
α2 - kot upogiba po obremenitvi
s - debelina materiala
Slika 4: Ikona za urejevalnik enačb
Vir: Microsoft Office Word 2003
5.1.8 Kazalo vsebine
Kazalo vsebine lahko obsega več stani, vsebuje naslove vseh poglavij v dokumentu.
Kazalu vsebine sledijo še kazalo preglednic, slik in grafov. Kazalo lahko naredimo z
avtomatsko funkcijo v urejevalniku besedila (Wordu) ali s pomočjo tabulatorjev. Za
avtomatsko kazalo je potrebno oblikovati sloge poglavij. Kazalo je v pisavi Times New
Roman, velikost 12 pt, z vodilnimi pikami. V kazalu morajo biti zavedena tudi kazala
vsebine, kazala slik...
Razmik med vrsticami v kazalu je 1,15 vrstice, za kar je potrebno urediti sloge, ki
oblikujejo kazalo.
Kazalo vsebine naj ima največ štiri nivoje (1, 1.1, 1.1.1, 1.1.1.1 …), potrebno pa je
urediti sloge, ki tvorijo kazalo tako, da bo pisava Times New Roman, velikost 12, ter
razmik med vrsticami 1,15.
5.2 Obseg naloge
Diplomsko delo mora biti napisano v obsegu najmanj 2 in največ 3 AP (1 AP = 30.000
znakov), brez prilog, to je od 30 do 45 strani v formatu A4 z enojnim razmikom med
vrsticami, velikosti črk 12 v pisavi Times New Roman.
Cvetko, V., Zdovc, M., Natek Reberšek, N. 2010. Navodila za izdelavo diplomskega dela. Šola za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje,Višja strokovna šola.
14
Obseg diplomskega dela lahko izjemoma odstopa od velikosti, ki je določena v
prejšnjem odstavku tega podpoglavja le na podlagi utemeljene obrazloţitve mentorja
in/ali somentorja.
5.2.1 Jezik in čistopis
Študent je odgovoren za pravopisno in stilno čistost diplomskega dela. Čistopis izdelka
je priporočljivo dati v pregled za to kvalificiranemu lektorju(-ici). V primeru malomarne
jezikovne ali tehnične izvedbe lahko Komisija za oceno diplomskega dela zahteva
čiščenje in prepis besedila ter ponovno vezavo.
Cvetko, V., Zdovc, M., Natek Reberšek, N. 2010. Navodila za izdelavo diplomskega dela. Šola za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje,Višja strokovna šola.
15
6 Delo z viri in literaturo
Pod literaturo razumemo vsa tista domača in tuja knjiţna dela, razprave in članke iz
zbornikov in strokovnih revij, ki so izšli kot javno dostopna dela in ki jih študent
smiselno uporablja in navaja v besedilu. To pomeni, da mora biti delo, ki je uvrščeno v
seznam literature, omenjeno v besedilu. V seznam literature uvrstimo tudi diplomska,
specialistična, magistrska in doktorska dela. Med vire uvrščamo statistične publikacije
in publikacije s področja normativne ureditve, interna gradiva, slovarje in druga gradiva.
Literaturo uredi študent po abecedi priimkov avtorjev ali naslovov publikacij v
posebnem poglavju na koncu naloge.
6.1 Branje literature
Izbor literature, ki jo nameravamo upoštevati pri pisanju, naj bo dovolj širok, da ne
bomo ţe na samem začetku spregledali kakega pomembnega dela. Seveda to ne pomeni,
da je potrebno prebrati goro knjig. Študent prebere in izpiše tisto, kar je pomembno za
njegovo temo. Tudi pri branju moramo biti racionalni: ne lotimo se branja prve debele
knjige z namenom, da bi jo preštudirali od prve do zadnje strani! Izberemo si več knjig
in jih najprej na hitro pregledamo.
Izpiske iz literature pišemo neposredno v osnutek teksta v osebni računalnik in sproti
citiramo vire v tekstu in v kazalu uporabljenih virov. Včasih uporabimo fotokopije
nekaterih strani iz literature; tudi v tem primeru ne pozabimo zapisati avtorja in vira.
Sprotno zapisovanje virov je nujno, saj jih moramo natančno citirati v
diplomskem delu.
6.2 Citiranje in povzemanje
To poglavje je povzeto po Bon, Lah Skerget, 2006, 9 do 16 ter je narejeno na osnovi
standardov za navajanje literature ISO 690 in ISO 690-2.
Citiranje pomeni dobesedno navedeno oz. prepisano besedilo iz določenega vira.
Dobesedno citiramo, kadar uporabimo ideje, ki so delo drugega avtorja. Za narekovaji v
okroglem oklepaju navedemo priimek avtorja citata, letnico izdaje publikacije in stran.
Primer:
„S citati je treba biti previden. Kajti hitro se namreč zgodi, da med številnimi citati
izgine lastno besedilo in samostojna misel. Citatnost naj pomaga le ločiti izvirno od
neizvirnega.“ (Hladnik 1994, 119)
Lahko pa tudi podamo avtorja na primernem mestu v besedilu in navedemo za imenom
avtorja, v oklepajih, še leto in stran:
… kot pravi Hladnik (1994, 119): „S citati je treba biti previden. Kajti hitro se namreč
zgodi, da med številnimi citati izgine lastno besedilo in samostojna misel. Citatnost naj
pomaga le ločiti izvirno od neizvirnega.“
Cvetko, V., Zdovc, M., Natek Reberšek, N. 2010. Navodila za izdelavo diplomskega dela. Šola za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje,Višja strokovna šola.
16
V poglavju, kjer navedemo uporabljene vire in literaturo, vnesemo popoln bibliografski
opis. Primer vnosa je predstavljen v poglavju o literaturi.
HLADNIK, Miran. 1994. Praktični spisovnik ali šola strokovnega ubesedovanja. 4.
dopolnjena izd. Ljubljana : samozaloţba. ISBN 961-90085-0-24.
6.2.1 Skrajšano citiranje
Če je citat predolg, ga skrajšamo tako, da nepomembno izpustimo in to nakaţemo s
tremi pikami v oklepaju [...].
Primer:
“Sonce je relativno stara zvezda, od nastanka je naredila že približno 20 obhodov okoli
središča Galaksije […]. Drugače je z mladimi zvezdami.” (Zwitter 2002, 80)
V poglavju o virih:
ZWITTER, Tomaţ. 2002. Pot v vesolje. Ljubljana: Modrijan. ISBN 961-6357-87-5.
6.2.2 Povzemanje besedila, ki citira originalno delo
Kadar citiramo besedilo, ki ga je nek avtor ţe povzel, navedemo najprej avtorja
originalnega citata, potem pa še avtorja, po katerem smo povzeli besedilo.
Primer:
»Obstaja nekakšna logika, čeprav neznanstvena in intuitivna, da je tisto, kar je dobro za
otroka, tisto, kar se mu mora dogajati, odvisno od tega, kaj naj bi ta otrok postal.«
(Erikson 1976, 84; povz. po Psihologija 2001, 244)
V poglavju o virih:
PSIHOLOGIJA: spoznanja in dileme. 2001. 1. izd., 1. natis. Ljubljana: DZS. ISBN 86-
341-2785-0.
6.2.3 Povzemanje besedila iz originalnega dela
Če povzamemo tekst in napišemo skrajšano besedilo s svojimi besedami, na koncu
napišemo, od kod smo tekst povzeli.
Primer:
Izobraţevanje vključuje pridobivanje znanja in učenje veščin. Se pa izobraţevanje v
visoko razvitih drţavah zahodnega sveta razlikuje od izobraţevanja v nerazvitih,
majhnih drţavah. V nerazvitih drţavah se izobraţevanje teţko razlikuje od drugih
vidikov ţivljenja, saj klasična oblika pouka v teh drţavah ne obstaja, medtem ko je v
razvitih drţavah izobraţevanje neposredno povezano s specializirano vlogo učitelja.
(povz. po Haralambos 1999, 733)
V poglavju o virih:
HARALAMBOS, Michael in HOLBORN, Martin. 1999. Sociologija: teme in pogledi.
Ljubljana: DZS. ISBN 86-341-1910-6.
4 International Standard Book Number - Mednarodna standardna številka knjige
Cvetko, V., Zdovc, M., Natek Reberšek, N. 2010. Navodila za izdelavo diplomskega dela. Šola za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje,Višja strokovna šola.
17
6.2.4 Več del istega avtorja, izdanih v istem letu
Če v istem letu izide več del istega avtorja, jih ločimo z malimi črkami ob letnici izida
(Priimek, leto in črka, str.).
Primer:
(Bartol 2003a, 15)
(Bartol 2003b, 110)
V poglavju o virih:
BARTOL, Vladimir. Alamut. 2003a. Ljubljana: Sanje. ISBN 961-6387-11-1.
BARTOL, Vladimir. Al Araf. 2003b. Ljubljana: Sanje. ISBN 961-6387-13-8.
6.2.5 Citiranje člankov iz elektronskih serijskih publikacij
Kadar citiramo besedilo članka iz elektronske serijske publikacije v podatkovnih bazah,
navedemo v oklepaju za citatom avtorja članka in leto izida članka.
Primer:
“Cleopatra was a member of the Ptolemy dynasty, a family that took control of the
Egypt around 300 B.C.” (Frost 2002)
V poglavju o virih:
FROST, Bob. 2002. Cleopatra. V: Biography. [Online]. Vol. 6, nov., issue 11. [Citirano
7. jan. 2003; 11:15]. P. 86, 5p, 2c, 4bw. Zapis 7583886. Pridobljeno iz podatkovne
zbirke EBSCOhost EIFLDirect http://search.epnet.com, Academic Search Premier.
ISSN5 1092-7891.
6.2.6 Citiranje prispevka s spleta
Prispevke ali slike s spleta moramo tudi citirati, in sicer tako, da navedemo za
uporabljenim virom spletni naslov.
Znan avtor
Primer:
“Željnske jame so izjemno zanimiv, okrog 1600 m dolg vodoraven jamski sistem
Rudniškega potoka z več vhodi. Potok se pretaka pod Kočevskim Rogom proti
Podturnu, kjer se pojavi v potoku Radeščica, pritoku Krke.”
(http://www.burger.si/Jame/ZeljnskeJame/ZeljnskeJame.html)
V poglavju o virih:
BURGER, Boštjan. 2001. Ţeljnske jame. [Online]. [Datum zadnjega popravljanja
22. maj. 2001; 17:24:52]. [Citirano 20. nov. 2003; 12:46]. Dostopno na spletnem
naslovu:
http://www.burger.si/Jame/ZeljnskeJame/ZeljnskeJame.html.
5 5 International Standard Serial Number – Mednarodna standardna številka serijske publikacije.
Cvetko, V., Zdovc, M., Natek Reberšek, N. 2010. Navodila za izdelavo diplomskega dela. Šola za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje,Višja strokovna šola.
18
Brez avtorja
Naslov strani. Leto. [Online]. Naslov članka. [Citirano: datum in ura ]. Dostopno na
spletnem naslovu:
Primer:
EURES. 2009. [Online]. Europski portal za zaposlitveno mobilnost. [Citirano 27. jul.
2009; 19:00]. Dostopno na spletnem naslovu:
http://ec.europa.eu/eures/home.jsp?lang=sl
6.2.7 Citiranje ustnega vira
Primerno moramo dokumentirati tudi ustno izjavo. Ta je včasih lahko pomemben vir za
naše delo, npr.:
Po izpovedi (po pripovedovanju, po izjavi in podobno) Janeza Kopača avtorju dne 14.
avgusta 2000 …
Spodobi se, da tistega, katerega izjavo navajamo, prosimo za dovoljenje, da jo smemo
objaviti. Avtorizirana izjava ima večjo teţo, zato pri navedbi na to posebej opozorimo.
Predlagamo naslednjo ureditev, ki temelji na mednarodnih standardih ISO 690 in 690-2:
6.2.8 Monografije (monografske publikacije: knjige, CD …)
6.2.8.1 Monografije – en avtor
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov dela: podnaslov. Izdaja. Kraj izida: Zaloţba. (Zbirka;
štetje). ISBN.
Primer:
HAWKING, Stephen. 2002. Vesolje v orehovi lupini. Trţič: Učila International. ISBN
961-233444-7.
6.2.8.2 Monografije – dva avtorja ali trije
Če imamo dva ali tri avtorje, vedno navedemo vse. Enako velja za več krajev ali zaloţb
v impresumu, ostali elementi bibliografskega opisa so enaki kot pri monografiji – en
avtor.
PRIIMEK, Ime in PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov dela: podnaslov. Izdaja. Kraj izida:
Zaloţba. (Zbirka; štetje). ISBN.
Primer:
HARALAMBOS, Michael in HOLBORN, Martin. 1999. Sociologija: teme in pogledi.
1. izd., 1. natis. Ljubljana: DZS. ISBN 86-341-1910-6.
PRIIMEK, Ime, PRIIMEK, Ime in PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov dela: podnaslov.
Izdaja. Kraj izida: Zaloţba. (Zbirka; štetje). ISBN.
Cvetko, V., Zdovc, M., Natek Reberšek, N. 2010. Navodila za izdelavo diplomskega dela. Šola za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje,Višja strokovna šola.
19
Primer:
ELLEY, Warwick B., GRADIŠAR, Ana in LAPAJNE, Zdenko. 1995. Kako berejo
učenci po svetu in pri nas?: mednarodna raziskava o bralni pismenosti. Nova Gorica:
Educa. (Pedagoška zbirka Zaloţbe Educa 1995). ISBN 961-6039-14-8.
Monografije – več kot trije avtorji
Če imamo več kot tri avtorje, bodisi upoštevamo samo prvega bodisi delo obravnavamo
kot anonimno, se pravi, da postane prvi element navedbe naslov, ki ga zapišemo z
velikimi tiskanimi črkami.
Primera:
NASLOV dela: podnaslov. Leto. Izdaja. Kraj izida: Zaloţba. (Zbirka; štetje). ISBN.
VODNIK za šolskega knjiţničarja v osnovni in srednji šoli ter v domovih za učence.
1999. 1. natis. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. (Modeli poučevanja in
učenja. Knjiţnična dejavnost). ISBN 961-234-216-4.
PRIIMEK, Ime et al. Leto. Naslov dela: podnaslov. Izdaja. Kraj izida: Zaloţba. (Zbirka;
štetje). ISBN.
AMBROŢIČ, Melita et al. 1999. Vodnik za šolskega knjiţničarja v osnovni in srednji
šoli ter v domovih za učence. 1. natis. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
(Modeli poučevanja in učenja. Knjiţnična dejavnost). ISBN 961-234-216-4.
6.2.9 Članki oziroma prispevki v monografiji (knjige)
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov prispevka. V: Naslov monografije: podnaslov. Izdaja.
Kraj: Zaloţba. Strani. ISBN.
Primer:
BEZLAJ-Krevl, Ljudmila. 1995. Pošta. V: Enciklopedija Slovenije 9: Plo - Ps.
Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 181-186. ISBN 86-11-14288-8.
Če v monografski publikaciji, ki je razdeljena na več poglavij, uporabimo samo eno
poglavje, navedemo to poglavje in publikacijo, v kateri se poglavje nahaja.
Primer:
BON, Milena in LAH Skerget, Polona. 1999. Pripravništvo in strokovni izpit. V:
Vodnik za šolskega knjiţničarja v osnovni in srednji šoli ter v domovih za učence. 1.
natis. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Str. 28-39. (Modeli poučevanja
in učenja. Knjiţnična dejavnost). ISBN 961-234-216-4.
6.2.10 Članki v serijskih publikacijah
Pri člankih v serijskih publikacijah je pomembno, da poleg avtorja, leta izida in naslova
članka navedemo tudi popolne podatke o časniku, reviji oz. periodični publikaciji in
mednarodno standardno serijsko številko serijske publikacije - ISSN.
6.2.10.1 Članek v časniku
Cvetko, V., Zdovc, M., Natek Reberšek, N. 2010. Navodila za izdelavo diplomskega dela. Šola za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje,Višja strokovna šola.
20
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov članka. V: Naslov časnika, datum, letnik, številka. Strani.
ISSN.
Primer:
HLADNIK-Milharčič, Ervin. 2003. V senci Winstona Churchilla. V: Delo, 20. nov., let.
45, št. 268. Str. 4. ISSN 0350-7521.
6.2.10.2 Članek v reviji
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov članka. V: Naslov revije, datum, letnik, številka. Strani.
ISSN.
Primer:
BRAČIČ, Bojan. 2003. Pošta nekoč in danes. Gea, jan., let. 13, št. 1. Str. 14-23. ISSN
0353-782X.
6.2.10.3 Članek v uradnem dokumentu
NASLOV zakona. Leto. V: Naslov, datum, letnik, številka. Strani. ISSN.
Primeri:
ZAKON o sistemu plač v javnem sektorju. 2002. V: Uradni list, 28. junij, let. 12, št. 56.
Str. 5879- 5887. ISSN 0353-846X.
6.2.11 Elektronski viri
6.2.11.1 Elektronske monografije
PRIIMEK, Ime. Leto izida. Naslov: podnaslov. [Vrsta medija]. Izdaja. Kraj izida:
Zaloţnik. [Datum zadnjega popravljanja]. [Citirano datum; ura]. Dostopno na spletnem
naslovu. ISBN.
Primer:
BRATINA, Danjel. 2003. Vedenjski modeli vrednotenja kapitala blagovne znamke s
primerom kvantifikacije: magistrsko delo. [Online]. Ljubljana: [D. Bratina]. [Citirano
24. nov. 2003; 15:35]. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/bratina189.pdf.
6.2.11.2 Elektronske serijske publikacije
NASLOV dela: podnaslov. [Vrsta medija]. Leto začetka izhajanja - Kraj: Zaloţba.
[Citirano datum; ura]. Pogostost izhajanja. Dostopno na spletnem naslovu. ISSN.
Primer:
DELO: samostojen časnik za samostojno Slovenijo. [Online]. 1996 - Ljubljana: Delo.
[Citirano 14. nov. 2003; 11:30]. Dnevnik. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.delo.si. ISSN 0350-7521.
6.2.11.3 Članki v elektronskih serijskih publikacijah
Cvetko, V., Zdovc, M., Natek Reberšek, N. 2010. Navodila za izdelavo diplomskega dela. Šola za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje,Višja strokovna šola.
21
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov. V: Naslov serijske publikacije. [Vrsta medija]. Mesec,
letnik, številka. [Citirano datum; ura]. Strani. Dostopno na spletnem naslovu. ISSN.
Primer članka iz elektronske revije:
KUMP, Sonja. 2001. Hierarhična razmerja moči na univerzi. V: Druţboslovne razprave.
[Online]. Avg.-dec., let. 17, št. 37/38. [Citirano 20. nov. 2003; 11:25]. Str. 109-115.
Dostopno na spletnem naslovu: http://dk.fdv.unilj.si/dr/dr37-38kump.pdf. ISSN 0532-
3608.
6.2.11.4 Članki in slike
PRIIMEK, Ime. Leto izida. Naslov. V: Naslov serijske publikacije. [Vrsta medija].
Mesec, letnik, številka. [Citirano datum; ura]. Strani, obseg, slike, zemljevidi, diagrami.
Številka zapisa. Lokacija na gostitelju, baza. ISSN.
Primer člankov iz EBSCOhost - EIFLDirect: FROST, Bob. 2002. Cleopatra. V:
Biography. [Online]. Nov., vol. 6, issue 11. [Citirano 7. jan. 2003; 11:15]. P. 86, 5p, 2c,
4bw. Zapis 7583886. Dostopno na EBSCOhost EIFLDirect http://search.epnet.com,
Academic Search Premier. ISSN 1092-7891.
INSPIRATION of Incan architects. 2002. V: Geographical Magazine. [Online]. May,
vol. 74, issue 5. [Citirano 13. jan. 2003; 9:40]. P. 49, 1/5 p. Zapis 6634193. Dostopno na
EBSCOhost EIFLDirect http://search.epnet.com, Academic Search Premier. ISSN
0016-741X.
6.2.12 Prispevki na spletu (tekst, slika)
PRIIMEK, Ime. Leto izida. Naslov: podnaslov. [Vrsta medija]. [Datum zadnjega
popravljanja; ura]. [Citirano datum; ura]. Dostopno na spletnem naslovu.
Primeri:
BURGER, Boštjan. 2001. Ţeljnske jame. [Online]. [Datum zadnjega popravljanja 22.
maj 2001; 17:24:52]. [Citirano 20. nov. 2003; 12:46]. Dostopno na spletnem
naslovu:http://www.burger.si/Jame/ZeljnskeJame/ZeljnskeJame.html.
BURGER, Boštjan. 2001. Ţeljnske jame. [Online]. [Datum zadnjega popravljanja 22.
maj 2001; 17:24:52]. [Citirano 20. nov. 2003; 12:57]. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.burger.si/Jame/ZeljnskeJame/SlikaZeljnskeJame1.jpg.
PERU. [Online]. 2003. [Citirano 13. jan. 2003; 09:00]. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.lonelyplanet.com/destinations/south_america/peru/.
6.2.13 CD (zgoščenka) in prispevek na CD
PRIIMEK, Ime. Leto izida. Naslov: podnaslov. [Vrsta medija]. Kraj izdaje: Zaloţba.
Standardna številka.
Cvetko, V., Zdovc, M., Natek Reberšek, N. 2010. Navodila za izdelavo diplomskega dela. Šola za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje,Višja strokovna šola.
22
Primer:
LIPIČNIK, Bogdan. 2002. Človeški viri in ravnanje z njimi. [CD-ROM]. Ljubljana:
Ekonomska fakulteta, Enota za zaloţništvo in študij na daljavo. (EF. Vodnik po
predmetu). ISBN 961-6343-44-0.
PRIIMEK, Ime. Leto izida. Naslov. V: Naslov vira. [Vrsta medija]. Kraj izdaje:
Zaloţba. ISBN.
Primer:
NORRIS, Mark. 1997. Telecommunications. V: Microsoft Encarta 97: encyclopedia:
the world's leading multimedia encyclopedia. [CD- ROM]. [s.l.]: Microsoft, cop. 1993-
1996.
6.2.14 Netiskane in druge publikacije
Za vse druge vrste gradiva velja, da v oklepaju za naslovom napišemo vrsto gradiva npr.
videoposnetek, zvočni posnetek, projicirano gradivo, zapiski predavanj ali kartografsko
gradivo in upoštevamo vse elemente navajanja vira, ki veljajo pri monografskih
publikacijah.
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov dela: podnaslov. [Vrsta gradiva]. Izdaja. Kraj izida:
Zaloţba. (Zbirka; štetje). ISBN.
Primer:
ŢEPNINA, Karl. 2001. Imajo otroci preveč obveznosti? [Videoposnetek]. Ljubljana:
Salve. (Dragi starši: video serija za skladnejše ţivljenje v druţini; 4). ISBN 961-211-
171-5
Cvetko, V., Zdovc, M., Natek Reberšek, N. 2010. Navodila za izdelavo diplomskega dela. Šola za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje,Višja strokovna šola.
23
7 Tehnični pregled diplomskega dela
Tehnični pregled diplomskega dela je zadnja faza pred zagovorom diplomskega dela.
Pregleda se, ali sta struktura in oblika naloge izdelani v skladu z Navodili za izdelavo
diplomskega dela.
Na tehnični pregled študent prinese:
 potrjeno dispozicijo diplomskega dela,
 podpisano potrdilo mentorja/izjava avtorja,
 1 izvod končne diplome v obliki, pripravljeni za vezavo,
 potrdilo knjiţnice o poravnanih obveznostih.
Tehnični pregled diplomskega dela se izved v 3 do 5 delovnih dnevih, razen v času
počitnic, ko je čas pregleda lahko tudi do 14 dni.
Po opravljenem tehničnem pregledu prejme študent potrjen obrazec »Preverjanje
ustreznosti diplomskega dela«. Ta obrazec se priloţi k obrazcu Prijava k diplomskemu
izpitu. Študent ob prijavi na diplomski izpit odda tri spiralno vezane izvode
diplomskega dela. Referat višje šole potrdi, da je študent opravil vse predpisane
študijske obveznosti, in ga predloţi študijski komisiji.
Na zagovor študent prinese 1 trdo vezan izvod in en izvod na optičnem mediju.
Cvetko, V., Zdovc, M., Natek Reberšek, N. 2010. Navodila za izdelavo diplomskega dela. Šola za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje,Višja strokovna šola.
24
8 Zagovor diplomskega dela
Zagovor diplomskega dela (v nadaljevanju: diplomski izpit) je javen. Udeleţijo se ga
lahko vsi, ki jih tema diplomskega dela zanima, tudi starši in sorodniki študenta.
Zagovor traja v povprečju 45 minut, zato je priprava nanj zelo pomembna.
8.1 Priprava na predstavitev diplomskega dela
Predstavitev naj bo podprta s programom za vizualno predstavitev (Power Point).
Prosojnice naj bodo primerno oblikovane s primernim ozadjem. Velikost črk naj bo
velikosti, da bo čitljiva vsem prisotnim. Prisotnim se lahko pokaţejo tudi razni
materiali, ki se nanašajo na vsebino predstavitve (slike, vzorce, izdelke, prospekte, pisne
materiale podjetja ipd.).
Namen predstavitve naloge je prikazati:
 obravnavani problem,
 cilje in namen naloge,
 uporabljene raziskovalne metode,
 rezultate raziskave,
 zaključke,
 predloge za nadaljnje raziskovanje.
8.2 Izpitna komisija in diplomski izpit
Po pravilniku o ocenjevanju znanja v višjih strokovnih šolah (Uradni list RS št.
109/2006) imenuje ravnatelj višje šole tričlansko izpitno komisijo za izvedbo
diplomskega izpita.
Izpitno komisijo sestavljajo predavatelji višje strokovne šole in ima predsednika in dva
člana, od katerih je eden mentor predavatelj. Pri zagovoru diplomskega dela je prisoten
tudi mentor iz podjetja. Članom izpitne komisije predloţi referat višje šole po en izvod
diplomskega dela.
Člani izpitne komisije morajo pred zagovorom pregledati diplomsko delo. Pozitivno
ocenjeno diplomsko delo je pogoj za pristop k zagovoru diplomskega dela.
8.2.1 Potek diplomskega izpita
Natančen datum, uro in prostor za diplomski izpit določi ravnatelj šole najkasneje
sedem dni pred izpitom.
Diplomski izpit poteka svečano na šoli ali v podjetju pred izpitno komisijo. Zagovor se
prične s predsednikovo ugotovitvijo, da je kandidat opravil vse s študijskim programom
predvidene obveznosti ter predstavitvijo kandidata. Nato kandidat predstavi diplomsko
delo v 15 minutah. Po predstavitvi naloge kandidat odgovarja na pripombe in vprašanja
predsednika ter članov izpitne komisije. Če je prisotna javnost, lahko ta na povabilo
predsednika komisije prav tako postavi vprašanja. Zagovor traja največ 45 minut.
Cvetko, V., Zdovc, M., Natek Reberšek, N. 2010. Navodila za izdelavo diplomskega dela. Šola za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje,Višja strokovna šola.
25
Obnašanje študenta pri predstavitvi naloge sicer ni predpisano, vendar veljajo naslednja
nenapisana pravila:
 primerna obleka,
 korak pred občinstvo,
 nasmeh in prijazen pogled,
 pozdrav komisiji in občinstvu,
 kratka predstavitev,
 zaključne misli in
 vprašanja občinstva in članov komisije.
O poteku diplomskega izpita predsednik komisije piše »Zapisnik o diplomskem izpitu«,
ocena uspešno opravljenega izpita se vpiše tudi v indeks. Izpitna komisija na zaprtem
posvetu oceni diplomski izpit.
Komisija oceni diplomsko delo, zagovor in diplomskega izpita skupno z eno izmed
ocen: odlično (10), prav dobro (9), prav dobro ( Cool

, dobro (7), zadostno (6), nezadostno
(5).
Končna ocena diplomskega izpita je povprečna ocena pozitivnih ocen diplomskega dela
in zagovora.
Pri ocenjevanju komisija upošteva:
 kakovost diplomskega dela in zahtevnost obravnavane teme, tako s strokovne
plati, kot glede ustvarjalnega prispevka študenta in glede uporabnosti za
obravnavano organizacijo,
 kakovost odgovorov na zahtevnejša vprašanja, zlasti vsestransko obvladovanje
znanj, ki jih zajema višješolski študijski program,
 kakovost zagovora in predstavitve diplomskega dela.
Po uspešno opravljenem diplomskem izpitu diplomant naredi morebitne popravke.
Ko prinese diplomsko delo v dveh trdo vezanih izvodih in na CD, šola izda
diplomantu/ki »Potrdilo o uspešno opravljenem diplomskem izpitu«.
Ravnatelj/ica vsaj enkrat letno podeli diplomske listine na svečan način, na zahtevo
diplomanta pa sedem dni po končanem izobraţevanju.
Cvetko, V., Zdovc, M., Natek Reberšek, N. 2010. Navodila za izdelavo diplomskega dela. Šola za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje,Višja strokovna šola.
26
9 Zaključne misli
Konec določenega obdobja pomeni v človekovem ţivljenju začetek nečesa novega.
Pomeni novo stopnico na naši ţivljenjski poti.
Vsakdo potrebuje nekaj časa, da se tega doseţka zave in ga dojame. Najprej se počuti
poln energije in uţiva v tem. Čez čas pa ga novi dogodki in izzivi potegnejo na drugo
pot in k drugim nalogam. Čaka ga naslednja stopnička.
Vendar je v ţivljenju tako, da se radi vračamo tja, kjer smo se dobro počutili, kjer smo
srečali nove ljudi in kjer smo se naučili veliko uporabnega.
Prepričani smo, da se boste radi spominjali na študijska leta, se vračali na »našo« in
»vašo« šolo in še naprej sodelovali z nami.
Cvetko, V., Zdovc, M., Natek Reberšek, N. 2010. Navodila za izdelavo diplomskega dela. Šola za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje,Višja strokovna šola.
27
10 Literatura in viri
BON, Milena in LAH Skerget, Polona. 2006. Navodila za izdelavo pisnih nalog: interno
gradivo. Trebnje. Knjiţnica Pavla Golie Trebnje.
BUČAR, Bojko et al. 2000. Navodila za pisanje: seminarske naloge in diplomska dela.
Ljubljana: Fakulteta za druţbene vede. (Knjiţna zbirka Profesija). ISBN 961-235-037-X
CVETKO, Veronika. 2005. Optimizacija razmnoţevanja s potaknjenci pri različnih
okrasnih trajnicah. Diplomsko delo. Ljubljana: Biotehniška fakulteta.
INTERNATIONAL STANDARD ISO 690, Documentation - Bibliographic references -
Content, form and structure. 1987. 2nd ed. International Organization for
Standardization.
INTERNATIONAL STANDARD. ISO 690-2, Information and documentation -
Bibliographic references. Part 2 : Electronic documents or parts thereof. 1997. 1st ed.
Geneve: International Organization for Standardization.
KOBEJA, Boris. 2001. Priročnik za pisce strokovnih besedil: znanstveni aparat. Koper:
Visoka šola za management. ISBN 961-6268-63-5
NAVODILO za pisanje diplomskega dela in opravljanje diplomskega izpita. 2001.
Ljubljana: Visoka šola za socialne delavce.
SLOVAR slovenskega knjiţnega jezika. 1994. Ljubljana : Drţavna zaloţba Slovenije.
ISBN 86-341-1111-3.
ŢIŢMOND, Egon. 1998. Kako nastane pisno delo. Maribor: Ekonomsko-poslovna
fakulteta.
Cvetko, V., Zdovc, M., Natek Reberšek, N. 2010. Navodila za izdelavo diplomskega dela. Šola za
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje,Višja strokovna šola.
28
11 Priloge
(Seznam vseh prilog – zadnja oštevilčena stran)
Priloga A: Platnice ............................................................................................................ 1
Priloga B: Ponovljena naslovna stran ............................................................................... 2
Priloga C: Obrazci ............................................................................................................ 3
2 presledka od zgornjega roba, 12 pik;
Velikost pisave 14 pik, Arial, navadno, samo velike črke.
Sredinska poravnava.
16 presledkov
Velikost pisave: 14pik,
Arial, navadno.
Sredinska poravnava.
4 presledki
Velikost pisave 18 pik,
Arial, krepko. Sredinska
poravnava.
Brez številčenja.
Barva platnic: zelena (priporočena: Balacron 25026)
barva črk – srebrna.
Priloga A: Platnice
ŠOLA ZA HORTIKULTURO IN VIZUALNE UMETNOSTI CELJE
Višja strokovna šola
DIPLOMSKO DELO
Ime Priimek
Celje, mesec leto
15 presledkov od
zgornjega roba, 12 pik,
Arial,
Pisava: 22 pik, krepko.
Sredinska poravnava.
Velikost pisave 12 pik, navadno,
Times New Roman. Leva poravnava.
Velikost pisave 12 pik,
navadno. Leva poravnava.
Times New Roman,
Velikost pisave 12 pik, navadno. Sredinska
poravnava
Velikost pisave 20 pik, Arial,
krepko. Sredinska poravnava.
Velikost pisave 12 pik, navadno.
Times New Roman,
Lastnoročen
podpis.
Times New Roman,
Velikost pisave 12 pik, navadno.
Sredinska poravnava
Brez številčenja.
Priloga B: Ponovljena naslovna stran
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
Višja strokovna šola
Naziv delovne organizacije
Naslov delovne organizacije
xxxxx Pošta
Diplomsko delo
v višjem strokovnem izobraţevalnem programu Program
Xxxx Naslov diplomskega dela xxxxx xxxxxx
xxxxxx xxxx xxxxxx xxxxx xxxxxx
Kandidat/ka: Xxxxx Xxxxx Ime Priimek
Mentor predavatelj: Xxxxx Xxxxx Ime Priimek
Mentor v podjetju: Xxxxx Xxxxxx Ime Priimek
Celje, mesec leto
3
Priloga C: Obrazci
1 Predlog naslova in teme diplomskega dela
2 Uskladitev naslova in teme diplomskega dela
3 Prijava k diplomskemu izpitu
4 Potrdilo o izpolnjevanju študijskih obveznosti
5 Mnenje o diplomskem delu
6 Izjava o primernosti diplomskega dela za zagovor
7 Mnenje o diplomskem delu
8 Preverjanje ustreznosti diplomskega dela
PREDLOG NASLOVA IN TEME DIPLOMSKEGA
DELA
Študent/ka: vpisna
(ime in priimek) številka
Višješolski izobraţevalni program:
Ime in naslov podjetja:
Mentor v podjetju:
tel. št.
(ime in priimek, naziv)
Mentor/mentorica predavatelj/predavateljica višje strokovne šole
(ime in priimek, naziv)
Predlog naslova diplomskega dela:
Predlo

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli