Tehnična navodila za pisanje diplomske naloge,magistrske naloge Seznam forumov Tehnična navodila za pisanje diplomske naloge,magistrske naloge
Tehnična navodila za pripravopisanjediplomske naloge,magistrske naloge,pravilnik o diplomiranju,tehnična navodila za urejanje besedila diplomske naloge diplomska naloga,tehnična navodila za magistrsko nalogo,tehnična navodila za urejanje magistrske naloge
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




NAVODILA ZA IZDELAVO ZAKLJUČNIH NALOG

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Tehnična navodila za pisanje diplomske naloge,magistrske naloge Seznam forumov -> Tehnična navodila za pisanje urejanje besedila diplome magistrske naloge Fakulteta za družbene vede (FDV)
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
mojbozicek
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.01. 2011, 16:37
Prispevkov: 422

PrispevekObjavljeno: 01 Jul 2011 14:11    Naslov sporočila: NAVODILA ZA IZDELAVO ZAKLJUČNIH NALOG Odgovori s citatom

1/19
NAVODILA ZA IZDELAVO ZAKLJUČNIH NALOG
Po sklepu Senata Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani z dne 10. decembra 2007 veljajo Navodila za
izdelavo zaključnih nalog za vse pisne izdelke študentov Ekonomske fakultete na vseh stopnjah in
programih študija (od prve seminarske naloge na dodiplomskem študiju pa do doktorske disertacije).
Pričujoča 1. revidirana verzija navodil nadomesti navodila z dne 10. marca 2008.
1. Tipologija zaključnih nalog
Med zaključne naloge uvrščamo zaključno strokovno nalogo VPŠ, diplomsko delo na dodiplomskih
študijskih programih Ekonomija in UPEŠ, specialistično delo, magistrsko delo ter doktorsko disertacijo.
Zaključna strokovna naloga je samostojna pisna obravnava konkretnega problema iz poslovne prakse s
podanim predlogom za njegovo rešitev. Z izdelavo zaključne strokovne naloge torej kandidat dokaže, da
je na osnovi znanja, pridobljenega na študijskem programu Visoke poslovne šole, na strokovni praksi ter s
poglobljenim samostojnim študijem problematike, obravnavane v zaključni strokovni nalogi, sposoben
tehtno obravnavati praktični strokovni problem.
Diplomsko delo je rezultat samostojnega dela kandidata, v katerem le-ta strokovno (vsebinsko in/ali
analitično-metodološko) obravnava določen ekonomski, poslovno-organizacijski ali informacijskoupravljalski
problem. Z izdelavo diplomskega dela in njegovim zagovorom kandidat dokaže, da je na
osnovi znanja, pridobljenega na univerzitetnem študijskem programu, ter s poglobljenim samostojnim
študijem problematike, obravnavane v diplomskem delu, sposoben pisno in ustno obravnavati zastavljeni
problem.
Specialistično delo je rezultat samostojnega strokovnega in/ali raziskovalnega dela kandidata, ki je
praviloma usmerjeno v kritično analizo vzrokov, posledic in možnih rešitev izbranega problema iz
poslovne prakse.
Magistrsko delo je rezultat samostojnega raziskovalnega dela kandidata, s katerim kandidat dokaže, da
obvlada tako raziskovalno področje kot tudi metode znanstveno-raziskovalnega dela. Zasnova dela mora
omogočiti doseganje visoke ravni strokovno-analitične obdelave izbranega strokovnega problema oziroma
jasen razvoj izvirnega znanstveno-raziskovalnega prispevka kandidata ob uporabi metod teoretičnega,
empiričnega ali kombiniranega teoretično-empiričnega raziskovanja.
Doktorska disertacija je pisno delo, ki pomeni samostojen in izviren prispevek na znanstvenem
področju, s katerega je tema disertacije. Doktorska disertacija je dokaz, da je kandidat sposoben aktivno
delovati kot samostojen raziskovalec na znanstvenem področju, za katerega pridobi doktorat znanosti.
Način prijave teme, administrativne korake v procesu izdelave ter zahteve, ki morajo biti izpolnjene ob
oddaji posamezne vrste zaključne naloge v oceno, urejajo posebni pravilniki, ki jih najdete na spletni strani
»Zaključne naloge« v okviru Študent-neta.
2. Oblikovanje besedila zaključne naloge
Velikost papirja in robovi besedila
Besedilo zaključne naloge natisnemo na bel papir velikosti A4 (210 x 297 mm). Zaradi upoštevanja potreb
vezave opredelimo robove takole:
− notranji rob znaša od 2,5 do 3 cm;
− zunanji rob znaša od 2 do 2,5 cm;
2/19
− zgornji rob (nad besedilom) znaša od 2 do 2,5 cm;
− spodnji rob (do oznake strani) znaša 2 cm.
Če imamo težave s pravilno poravnavo spodnjega roba, uporabimo naslednji ukaz:
File -> Page Setup -> zavihek Layout -> Footer: (vstavimo 2 cm)
Posamezne ravni naslovov v okviru besedila je smiselno poravnati levo (Alignment: Left), samo besedilo pa
enakomerno porazdeliti (Alignment: Justified; v slovenski različici urejevalnika Word to poravnavo dosežemo
z ukazom »porazdeli vsebino«).
Tako notranja naslovnica, kot tudi prva stran kazal, prva stran glavnega besedila ter prve strani prilog)
morajo biti lihe. Zaradi vezave pazite na to, da boste za posamezne vsebinsko zaokrožene dele naloge
(kazalo, če ima več kot dve strani; glavni tekst; priloge) vklopili opcijo zrcalni robovi (Mirror Margins).
Velikost črk osnovnega besedila
Osnovno besedilo (v urejevalniku besedila opredeljeno bodisi kot Normal bodisi kot Body Text) pišemo s
črkami črne barve in velikosti 12 pik.
Pri pisanju naslovov tabel in slik ter besedila v tabelah in slikah uporabljamo isti tip pisave. Velikost črk je
12 pik za naslove in 10 pik za navedbe virov. Vizualno ločimo naslove tabel in slik ter navedbe virov pod
tabelami in slikami z uporabo poševnega tiska (Italic) ter sredinske poravnave (Alignment: Centered).
Pravila v zvezi z razmiki
Med vrsticami praviloma v celotni nalogi uporabimo razmik 1,2. Če je zaključna naloga obsežna (npr.
doktorska disertacija z več kot 120 stranmi), so lahko razmiki med vrsticami tudi enojni (angl. single line
spacing).
Prve vrstice novih odstavkov niso zamaknjene, pač pa posamezne odstavke ločuje po ena prazna vrstica.
Naslov in podnaslov poglavja oziroma podpoglavja ločuje po ena prazna vrstica; enako velja tudi za
ločitev naslova oziroma podnaslova (pod)poglavja ter besedila.
Izbira tipa pisave
Pri računalniškem oblikovanju teksta ne uporabljamo grafično stiliziranih pisav. Za zaključne naloge je
najprimernejša uporaba pisave tipa Times New Roman.
Uporaba krepkega, poševnega in podčrtanega tiska v besedilu
Uporaba krepkega tiska je smiselna:
− kadar v besedilu prvič omenimo in opredelimo določen z vidika zaključne naloge zelo pomemben
pojem;
Ilustrativni primer
Poklic je opredeljen kot delo, ki ga oseba opravlja zato, da si pridobi sredstva za preživljanje (Statistični
letopis 2001, str. 83).
3/19
− kadar želimo poudariti kakšno posebej pomembno misel ali podrobnost;
Ilustrativni primer
Formalno je UMAR vladna služba, katere direktor je neposredno odgovoren predsedniku vlade. S
sklepom vlade o organizaciji in delovnem področju urada nam je zagotovljena strokovna neodvisnost pri
izbiri metodologije analiz in napovedovanja ter pri interpretaciji rezultatov.
− kadar želimo pri naštevanju in opisovanju vizuelno ločiti posamezne pomembne elemente besedila.
Ilustrativni primer
Podatka v števcu in imenovalcu indeksa se lahko razlikujeta glede na časovno, krajevno ali stvarno
opredelitev (Ograjenšek, 2007, str. 12):
− časovna opredelitev: podatek iz l. 2001 primerjamo s podatkom iz l. 1991. Tovrstne primerjave so v
praksi najpogostejše.
− krajevna opredelitev: podatek o ceni kvadratnega metra stanovanjske površine v Ljubljani
primerjamo s podatkom o ceni kvadratnega metra stanovanjske površine v MB, Celju, Novem mestu,
Novi Gorici itd.
− stvarna opredelitev: primerjamo povprečno mesečno plačo za gospodarstvo in negospodarstvo.
Če v besedilu uporabljamo besede iz tujih jezikov (kamor štejemo tudi latinščino, čeprav gre za mrtev
jezik), jih označimo s poševnim tiskom ali kurzivo (angl. italics).
Ilustrativni primer
Čeprav so programi zvestobe (angl. loyalty programmes ali loyalty schemes) tradicionalno zasnovani kot sredstvo
preprečevanja prebega kupcev h konkurenčnim podjetjem, postaja s hitrim razvojem informacijske in
telekomunikacijske tehnologije njihova glavna privlačnost vloga, ki jo igrajo v procesih zbiranja podatkov
kupcev in odkrivanja vzorcev njihovega nakupnega obnašanja (Ograjenšek, 2002, str. 1).
Uporabi podčrtanega tiska se v zaključnih nalogah izogibamo.
Splošne (nevsebinske) strani zaključne naloge
Med splošne (nevsebinske) strani zaključne naloge, ki sledijo naslovnici, uvrščamo:
− izjavo o avtorstvu zaključne naloge z imenom svetovalca in morebitnega sosvetovalca ter navedbo
morebitnih zadržkov glede javne dostopnosti diplomskega dela (vsi navedeni elementi se nahajajo na
hrbtnem delu notranje naslovne strani zaključne naloge);
− ločena kazala vsebine, tabel, slik in prilog.
Ostalih vrst splošnih strani zaključne naloge (npr. seznama popravkov, posvetil, izrekov, zahval, podatkov
o morebitnem štipenditorju, podatkov o sestavi Komisije za zagovor zaključne naloge, življenjepisa avtorja
itd.) pravilniki, ki se nanašajo na izdelavo posamezne vrste zaključnih nalog na Ekonomski fakulteti
Univerze v Ljubljani ne predvidevajo, zato jih ne vključujemo.
4/19
Številčenje strani
Strani v zaključni nalogi številčimo v spodnjem delu lista na sredini.
Številčenje začetnih splošnih strani pričnemo s kazali. Prva stran kazala vsebine je oštevilčena z rimsko
številko i, zaporedno pa z rimskimi številkami oštevilčimo tudi morebitna kazala tabel, slik in prilog.
Zaporedno številčenje strani z arabskimi številkami pričnemo na prvi strani poglavja »Uvod« in
končamo na zadnji strani pregleda uporabljenih virov. Z arabskimi številkami oštevilčimo tudi strani v
prilogi oziroma prilogah, pri čemer pričnemo številčenje od začetka (tj. od številke 1 dalje).
Pozor: V izogib nepotrebnim polpraznim stranem naj besedilo od uvoda do vključno sklepa poteka
neprekinjeno; zahtevano je tudi obojestransko kopiranje besedila ter prilog. Če je zaključna naloga obsežna
(npr. doktorska disertacija), se lahko posamezna poglavja pričnejo na novi strani, da je tudi oblikovno
zagotovljena ustrezna ločitev logično zaokroženih vsebinskih sklopov.
Številčenje poglavij
Uvoda in sklepa zaključne naloge ne številčimo; enako velja za seznam literature in virov.
Ilustrativni primer
Uvod
1. Teoretična izhodišča za obravnavo preučevanega pojava
2. Predstavitev podjetja
3. Zasnova empirčnega projekta

Sklep
Literatura in viri
Oblikovno morajo biti črke v napisih »Uvod« in »Sklep« biti skladne s črkami v naslovih poglavij (1. raven
naslovov).
Vsebinska poglavja in podpoglavja številčimo z arabskimi številkami po decimalnem sistemu (pozor: na
nobeni ravni naslova za zaporedno številko poglavja ni končne pike!). Zaradi povečanja preglednosti
uporabljamo za različne ravni naslovov različne velikosti črk (načeloma sicer ne večjih od 14 pik) ter
različne vrste tiska.
Ilustrativni primer
2 TIPOLOGIJA PROGRAMOV ZVESTOBE
2.1 Pregled obstoječih tipologij
2.1.1 Tipologija po Hopfu
2.1.1.1 Značilnosti tipologije po Hopfu
Pozor: Hierarhija naslovov in podnaslovov mora biti razvidna tudi iz oblike kazala!
5/19
Ravni naštevanja
V prid poenotenju videza strani, ki sestavljajo zaključno nalogo, je smiselno, da se že pred pričetkom
pisanja odločimo, koliko hierarhičnih ravni alinej bomo uporabljali (načeloma zelo redko potrebujemo več
kot dve) in na kakšen način jih bomo označevali.
Ne glede na to, kakšno kombinacijo izberemo (npr. številčenje za prvo raven in pomišljaje za drugo raven
ali znak ● za prvo ter znak – za drugo raven), pri njej dosledno vztrajamo v celotnem besedilu.
Uporaba številk v besedilu
V besedilu bodisi navajamo številke (npr. »v tem obdobju je imelo podjetje 1.000 zaposlenih, povprečna
letna stopnja rasti vrednostnega obsega proizvodnje pa je znašala 4%«) ali pa jih izpišemo (npr. »v tem
obdobju je imelo podjetje tisoč zaposlenih, povprečna letna stopnja rasti vrednostnega obsega proizvodnje
pa je znašala štiri odstotke«). Pravilo je zelo preprosto: odločimo se za en sistem uporabe številk v besedilu
in pri njem dosledno vztrajamo.
Uporaba tabel in slik v besedilu
Tabele in slike (med slike uvrščamo fotografije, skice, grafične prikaze in podobno) izdelamo sami
(skeniranje tabel in slik iz obstoječih gradiv ni dovoljeno) in jih v besedilo umestimo tako, da ne porušimo
njegovega logičnega toka. Navadno sledijo odstavku, v katerem se nanje sklicujemo, s čimer je ustvarjena
potrebna referenčna povezava.
Vse navedbe v glavi in čelu tabele se pričnejo z veliko začetnico. Pri številkah v vseh vrsticah pazimo na
logično (desno) poravnavo: tj. decimalne vejice v posameznih vrsticah istega stolpca naj bodo na istem
mestu; enako velja tudi za ločilo tisočic (tj. piko). Tabele in slike so glede na preostalo besedilo poravnane
sredinsko (Alignment: Center).
Ilustrativni primer
Iz Tabele 5 je razvidno gibanje stopnje anketne brezposelnosti v Sloveniji za 2. četrtletje (tako skupne kot
izračunane ločeno za moške in ženske) v obdobju 2002 - 2006.
Tabela 5: Stopnja anketne brezposelnosti* za 2. četrtletje v obdobju 2002 – 2006 v Sloveniji
Leto Stopnja anketne
brezposelnosti v %
Stopnja anketne
brezposelnosti v %
(moški)
Stopnja anketne
brezposelnosti v %
(ženske)
2002 5,9 5,7 6,3
2003 6,6 6,1 7,1
2004 6,1 5,7 6,4
2005 5,8 5,5 6,1
2006 5,9 5,1 6,8
Legenda: * Anketna stopnja brezposelnosti je izračunana po metodologiji ILO (www.ilo.org).
Vir: Statistični letopis Republike Slovenije 2007, tabela 12.13.
Če tabelo ali sliko oblikujemo na osnovi dveh virov, ju pri navedbi ločimo s podpičjem. Določilo smiselno
velja tudi za uporabo treh ali več virov.
6/19
Ilustrativni primer
Vir: Statistični letopis Republike Slovenije 2007, tabela 12.13; Statistični letopis Republike Slovenije 2008,
tabela 12.13.
Če je le mogoče, natisnemo posamezno tabelo na eni strani. Kadar se zaradi velikosti tabele ni mogoče
izogniti njeni razdrobljenosti na dve ali več strani, na koncu vsake strani desno spodaj napišemo »se
nadaljuje«, na naslednjo stran levo zgoraj pa »nadaljevanje«. Na vsaki strani obvezno ponovno natisnemo
celotno glavo tabele, v kateri po potrebi posamezne stolpce oštevilčimo.
Vsebinski naslov sodi nad tabelo oziroma sliko, pri čemer tako tabele kot tudi slike ločeno zaporedno
oštevilčimo.
Ilustrativna primera
Tabela 1: Spolna in starostna struktura slovenskih imetnikov klasične Visa kartice v letu 2003
Slika 1: Grafični prikaz spolne strukture slovenskih imetnikov klasične Visa kartice v letu 2003
Urejevalnik besedila MS Word podpira avtomatično zaporedno številčenje tabel in slik ter avtomatično
spreminjanje zaporedja številčenja tabel in slik v besedilu z uporabo dveh preprostih ukazov: Insert/Caption
ter Insert/Cross-reference.
Pod tabelo oziroma sliko sodita legenda (po potrebi – glej ilustrativni primer na prejšnji strani, iz katerega
je razvidno, da uporabljamo levo poravnavo – Alignment: Left) ter navedba vira podatkov (s sredinsko
poravnavo – Alignment: Center). Pri navedbi vira podatkov ni dovolj, da zapišemo samo priimek avtorja,
letnico in stran, pač pa je potrebno navesti tudi naslov dela. Pri spletnih virih organizacij navedemo naslov
spletne strani, kot smo ga uvrstili na seznam literature in virov, ter pripadajočo letnico (ki se nanaša na
datum, ko smo dokument našli).
Ilustrativni primeri
Vir: M. Bruhn, Qualitätsmanagement für Dienstleistungen, 2004, str. 177.
Vir: Statistični letopis Republike Slovenije 2001, str. 292, tabela 16.4.
Vir: Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, statistične regije, Slovenija, letno.*
* Na seznam literature in virov bo v tem primeru za leto 2008 uvrščen naslednji zapis:
Prebivalstvo Slovenije po starostnih skupinah in spolu v letu 2008. Najdeno 16. maja 2009 na spletnem
naslovu http://www.stat.si/pxweb/Dialog/ Saveshow.asp
Vir: M Kariera – zaposlitveni portal, 2009.**
** Na seznam literature in virov bo v tem primeru uvrščen naslednji zapis:
M Kariera – Zaposlitveni portal. Najdeno 15. maja 2009 na spletnem naslovu http://www.mercator.si/kariera
Če je tabela ali slika plod lastnega dela, vira ne navajamo.
7/19
Enačbe in obrazci
Enačbe in obrazce zapisujemo v poševnem tisku oziroma kurzivi izven besedila v samostojne vrstice.
Uporabimo sredinsko poravnavo (Alignment: Center) in posamezno enačbo oziroma obrazec zaporedno
oštevilčimo. V besedilu se na enačbe in obrazce sklicujemo s številko v oklepaju.
Ilustrativni primer
Indeks zaposlenih
Indeks industrijske proizvodnje
Indeks produktivnosti = (5)
Kot je razvidno iz enačbe (5), je mogoče indeks produktivnosti izračunati kot kvocient med indeksom
industrijske proizvodnje in indeksom zaposlenih.
Obseg zaključne naloge
V pravilnikih za posamezno vrsto zaključne naloge je predpisano dovoljeno število strani za posamezne
vrste zaključnih nalog (glej Tabelo 1).
Tabela 1: Dovoljeni obseg posamezne vrste zaključne naloge
Zaključna naloga Dovoljeno število strani
Zaključna naloga VPŠ 20-25
Diplomsko delo UPEŠ 20-25
Diplomsko delo študijskega programa Ekonomija 35-45
Zaključna naloga dodiplomskega študija, predložena na razpis
za Prešernovo nagrado študentom Univerze v Ljubljani
najmanj 45
Specialistično delo 50-70
Magistrsko delo bolonjskih študijskih programov 50-70
Znanstveno magistrsko delo 70-90
Doktorska disertacija 120 ali več
Dovoljeni obseg zaključne naloge je izjemoma mogoče tudi prekoračiti, vendar le ob pisni utemeljitvi
svetovalca.
Priprava prilog
Sestavni deli prilog so običajno:
− obsežnejši povzetek temeljnih spoznanj zaključne naloge v slovenskem jeziku (če je zaključna naloga
napisana v tujem jeziku);
− seznam pogosto uporabljenih kratic;
− terminološki slovar;
− obsežnejše tabele in slike;
− uporabljeni vprašalniki;
− izpisi računalniške obdelave podatkov;
8/19
− predmetna kazala;
− in podobno.
O smiselnosti, obsegu in obliki prilog se obvezno posvetujemo s svetovalcem, saj lahko sicer obseg
zaključne naloge naraste čez vsako razumno mejo.
Od preostalega teksta ločimo priloge s posebnim listom, na katerem je natisnjen naslov »Priloge«. Za njim
uvrstimo kazalo prilog. Vsako prilogo posebej oštevilčimo in ji dodelimo vsebinski naslov.
Ilustrativni primer
Priloga 1: Seznam kratic
Priloga 2: Organizacijska shema podjetja Merkur d.d.
Priloga 3: Rezultati obdelave podatkov kupcev z analitičnim programskim paketom SPSS
3. Priprava seznama literature in virov
Enotni seznam literature in virov je sestavni del vsake zaključne naloge. Od vsega začetka ga je smiselno
pripravljati vzporedno s pripravo besedila ter v skladu s pričujočimi navodili, ki temeljijo na APA sistemu
navajanja bibliografskih referenc.
Na seznam literature in virov uvrstimo vsa dela v slovenskem ali tujih jezikih, dostopna v tiskani ali spletni
obliki, ki jih v besedilu zaključne naloge bodisi dobesedno navajamo bodisi smiselno povzemamo s
svojimi besedami.
Del, ki smo jih sicer prebrali, vendar jih v besedilu zaključne naloge ne navajamo dobesedno oziroma ne
povzemamo smiselno s svojimi besedami, ne uvrščamo na seznam literature in virov.
Seznam literature in virov neposredno sledi sklepu zaključne naloge. Posamezna dela na seznamu
literature in virov zaporedno številčimo z arabskimi številkami.
Več del istega avtorja uredimo kronološko od najstarejšega do najnovejšega.
Če se isti avtor na seznamu enkrat pojavlja s samostojnim delom, drugič pa kot soavtor dela, najprej
navedemo njegovo samostojno delo, nato pa delo, ki ga je pripravil v soavtorstvu.
Če sta dve deli istega avtorja izdani v istem letu, pripišemo pri letnici izdaje prvega dela a (na primer:
1998a), pri letnici izdaje drugega dela pa b (na primer: 1998b).
Pri avtorjih s priimki kot npr. van Nuys, von Braun, de Malloy ipd. upoštevajte, da so predikati »von«,
»van« in »de« sestavni del priimka. Avtorja s priimkom van Nuys boste zato na seznamu literature in virov
uvrstili pod črko V; enako velja za avtorja s priimkom von Braun. Avtorja s priimkom de Malloy boste na
seznamu literature in virov uvrstili pod črko D.
Členov na začetku naslova dela, kakršna sta na primer »a« ali »the«, pri urejanju po abecednem vrstnem
redu ne upoštevamo. Pri naslovih del v tujih jezikih dosledno pazimo na pravilno uporabo velike
začetnice.
Naslove monografskih publikacij oziroma naslove časopisov, revij ali zbornikov, v katerih so izšli v
besedilu zaključne naloge navajani članki, dosledno pišemo v kurzivi (tj. v poševnem tisku).
9/19
Pri monografskih publikacijah (knjige, razprave, elaborati, brošure, učbeniki, skripta, doktorske
disertacije, magistrska in specialistična dela, diplomska dela in podobno) je načeloma potrebno navesti
naslednje bibliografske reference:
− priimek in prvo črko imena avtorja/avtorjev ali urednika/urednikov (če teh podatkov nimamo, po
abecednem vrstnem redu razvrstimo stvarni naslov dela);
− letnico izida (če v delu ni navedena, označimo to z okrajšavo b.l.);
− stvarni naslov dela (pišemo ga v kurzivi, tj. v poševnem tisku);
− izdajo (če je navedena);
− kraj izdaje kot je naveden v originalnem dokumentu; krajevnih imen torej ne prevajamo v slovenski
jezik; če je krajev več, navedemo samo prvega; če kraj ni naveden, označimo to z okrajšavo b.k. (»brez
kraja«);
− založba (če jih je več, samo prvo).
Pri člankih v časopisih, revijah in pri razpravah v zbornikih pa je potrebno navesti:
− priimek in prvo črko imena avtorja/avtorjev;
− letnico izida;
− stvarni naslov članka;
− naslov časopisa, revije ali zbornika, kjer je prispevek objavljen (pišemo ga v kurzivi, tj. v poševnem
tisku);
− pri zbornikih tudi kraj izida ter ime založnika oziroma imena založnikov;
− letnik, volumen (če je na publikaciji označen);
− številko (pri časopisih in revijah), pri časopisih (npr. Delo ali Večer) tudi datum;
− strani.
V nadaljevanju podajamo nabor izbranih osnovnih rešitev v APA sistemu navajanja bibliografskih
referenc, ki ga bomo glede na potrebe študentov tekoče dopolnjevali.
Monografija z enim avtorjem
Kotler, P. (1994). Marketing management (8th ed.). Englewood Cliffs: Prentice Hall.
Blanc, I. (2003). Ravnanje projektov uvajanja novih izdelkov s primerov podjetja Žito Gorenjka (magistrsko delo).
Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Monografija z dvema avtorjema
Ograjenšek, I., & Bavdaž, M. (2002). Primeri rešenih nalog iz ekonomske in poslovne statistike. Ljubljana:
Ekonomska fakulteta.
Monografija s tremi ali več avtorji
Lipičnik, B., Pučko, D., & Rozman, R. (1992). Ekonomika in organizacija podjetja. Ljubljana: Ekonomska
fakulteta.
10/19
Navajanje več del istega avtorja iz istega leta
Gregson, P. D. (2004a). Financial management. London: Consult.
Gregson, P. D. (2004b). Advanced financial management. London: Consult.
Poglavje v monografiji brez urednika
Capra, F. (1983). The systems view of life. V The turning point: science, society and the rising culture (str. 376-399).
London: Fontana Press.
Poglavje v monografiji z urednikom
Ograjenšek, I. (2008). Service quality. V S. Coleman, T. Greenfield, D. Stewardson & D.C. Mongomery
(ur.), Statistical practice in business and industry (str. 117-136). Chichester: Wiley.
Znanstven ali strokovni članek
Prašnikar, J., Cirman, A., & Domadenik, P. (2001). Investment activities of Slovenian companies in the
countries of former Yugoslavia. Economic and business review, 3(2), 137-154.
Opombi: Številka 3 se nanaša na volumen, številka 2 v oklepaju pa na številko revije. Ne prezrite, da tako
ime revije kot tudi podatek o volumnu napišemo s poševno pisavo.
Klančnik, R.V. (2008). Vinski turizem po svetu. Lipov list, 12(9/10), 38-39.
Opomba: Kot je razvidno iz oklepaja, je navedena številka revije Lipov list dvojna.
Črnigoj, M. & Mramor, D. (izide v letu 2009). Determinants of capital structure in emerging European
economies: Evidence from Slovenian firms. Emerging markets finance and trade, 45(1).
Opomba: Kot je razvidno iz navedbe, članek v času priprave zaključne naloge še ni izšel, je pa sprejet v
objavo.
Časopisni članek
Šoštarič, M. (2008, 22. januar). Slovenija prvič o kmetijstvu EU, doma pa težave s plačili. Delo, str. 1 in 3.
11/19
Članek v konferenčnem zborniku
Mramor, D. (1991). Vpliv uvedbe borze vrednostnih papirjev na strukturo naložb podjetij. Zbornik XXII.
Simpozija o sodobnih metodah v računovodstvu in poslovnih financah (str. 163-169). Portorož: Društvo ekonomistov
Slovenije in Zveza društev računovodskih in finančnih delavcev Slovenije.
Članek v spletni publikaciji
Ograjenšek, I. (2006, 10. oktober). Programi zvestobe in varstvo osebnih podatkov porabnikov. E-revir.
Najdeno 31. januarja 2008 na spletnem naslovu http://www.erevir.si/Moduli/Clanki/Clanek.aspx?
ModulID=1&KategorijaID=11&ClanekID=304
Spletni dokument z znanim avtorjem
Bush, G. (1989, 12. april). Principles of ethical conduct for government officers and employees. Executive
Order No. 12674. Pt. 1. Najdeno 18. novembra 1997 na spletnem naslovu
http://www.usoge.gov/exorders/eo12674.html
Publikacije organizacij (tiskane ali objavljene na spletnih straneh)
Komisija Evropskih skupnosti (2006, 8. februar). Poročilo o delovanju prehodnih ureditev, določenih v pristopni
pogodbi iz leta 2003 (obdobje od 1. maja 2004 do 30. aprila 2006). Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu
parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Bruselj: Komisija Evropskih
skupnosti, 2006.
Merkur d.d. (2007). Letno poročilo podjetja Merkur d.d. Kranj: Merkur d.d.
Statistični urad Republike Slovenije. (2007). Statistični letopis Republike Slovenije 2007. Ljubljana: Statistični
urad Republike Slovenije.
Statistični urad Republike Slovenije. (2008). Prebivalstvo, Slovenija, 30. junij 2007. Statistične informacije. (Št.
1, 9. januar 2008). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.
Statistični urad Republike Slovenije. (b.l.). Standardna klasifikacija dejavnosti 2002. Najdeno 29. avgusta
2008 na spletnem naslovu http://www.stat.si/klasje/tabela.aspx?cvn=1891
Opomba: Oznaka »b.l.« v zadnjem primeru pomeni »brez letnice«.
Spletne strani organizacij, društev, posameznikov …
M Kariera – Zaposlitveni portal. Najdeno 15. maja 2009 na spletnem naslovu http://www.mercator.si/kariera
Kdaj je uporaba avtorskih del prosta? Najdeno 22. oktobra 2008 na spletnem naslovu http://www.uilsipo.
si/uil/dodatno/koristni-viri/pogosta-vprasanja-in-odgovori/avtorska-pravica
12/19
Interna gradiva organizacij
Merkur d.d. (2008). Sistemizacija delovnih mest v podjetju Merkur d.d. (interno gradivo). Kranj: Merkur d.d.
Spletne baze, enciklopedije, slovarji in podobno
Economics. (b.l.) V Encyclopædia Britannica online. Najdeno 16. marca 2009 na spletni strani
http://student.britannica.com/comptons/article-9274118/economics
Poslovna aplikacija. (b.l.) V iSlovarju. Najdeno 12. januarja 2009 na spletni strani
http://www.islovar.org/izpisclanka.asp?id=7980
Televizijska ali radijska oddaja
Šterbucl, S. (urednik). (2008, 31. januar). Dnevnik [televizijska oddaja]. Ljubljana: RTV Slovenija.
Opomba: APA sistem sicer zahteva navedbo priimka in prve začetnice imena producenta ali izvršnega
producenta. Ker so v Sloveniji dostopni samo podatki o uredniku ali odgovornem uredniku, smo to vodilo
ustrezno prilagodili.
Gradiva na zgoščenkah, videokasetah, avdiokasetah in podobno
Bergmann, P.G. (2006). Relativity. V Encyclopaedia Brittanica [zgoščenka]. Chicago: Encylopaedia Brittanica.
Lipičnik, B. (2004). Ravnanje z ljudmi pri delu. Skripta in vodnik po predmetu Človeški viri in ravnanje z njimi
[zgoščenka]. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Zakonodaja
Zakon o gospodarskih družbah. Uradni list RS št. 42/2006, 60/2006 popr., 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-
ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009; Odl. US: U-I-268/06-35.
Zakon o sodnem registru. Uradni list RS št. 54/2007-UPB2, 65/2008.
Obligacijski zakonik. Uradni list RS št. 97/2007-UPB1.
13/19
4. Jezik in slog pisanja
Temeljne zahteve in vodila
Zaključno nalogo običajno pišemo v 1. osebi ednine, lahko tudi v 1. osebi množine. Odločimo se bodisi za
en bodisi za drug način pisanja in ga dosledno uporabljamo v celotnem besedilu.
Pri pisanju upoštevamo slovnična in stilistična pravila, ki veljajo za slovenski jezik. Kjer je to mogoče, se
izogibamo uporabi tujk. Strokovne izraze smo pogosto primorani prevajati sami, še posebej v primerih, ko
imamo opravka z novim strokovnim in/ali znanstvenim področjem, ki v domači literaturi še ni ustrezno
obdelano. Vendar pa so za mnoga strokovna področja na voljo bodisi terminološki slovarji bodisi prevodi
t.i. temeljnih referenčnih del (podrobnejše informacije in spletne povezave najdete na spletni strani
»Zaključne naloge« v okviru Študent-neta).
V literarnih delih si pisci prizadevajo vtisniti pečat z iskanjem osebnega, neposnemljivega sloga pisanja. V
strokovnih tekstih se skušamo temu izogibati. Enako velja tudi za pretirane čustvene izlive ter empirično
neutemeljene vrednostne sodbe v stilu rumenega tiska. Ohraniti kaže trezno glavo in kritično distanco do
obravnavane problematike (poistovetenje s predmetom preučevanja nas lahko hitro zavede v
pristranskost) ter se izogibati besednih zvez »kot je znano«, »vsi se strinjajo«, »vsakdo ve« in podobno, pa
tudi rabe pasiva: »se sklepa«, »se analizira«, »se dobi«.
Tekst naloge načeloma dosledno pišemo v sedanjiku (»prikažem«, »preizkušam«, »avtorji prikazujejo«,
»avtorji opisujejo« in ne »sem prikazal«, »bo preizkusil« … ).
Za iste stvari uporabljamo v nalogi identične izraze (»podjetja« so »podjetja« in ne enkrat »podjetja«, drugič
»organizacije«, tretjič »gospodarske družbe«).
Neupoštevanje slovničnih in stilističnih pravil slovenskega knjižnega jezika lahko pripelje do težav pri
komuniciranju s svetovalcem ali celo do zavrnitve zaključne naloge (na vseh stopnjah študija imajo
ocenjevalci pravico, da zaradi tehničnih in jezikovnih pomanjkljivosti zahtevajo razvez naloge). Zato se
velja pred oddajo naloge v oceno temeljito posvetovati z lektorjem.
Temeljna vodila pri pisanju zaključne naloge so jasnost, razumljivost in jedrnatost. Nejasnost besedila je
največkrat odsev neurejenih misli v piščevi glavi. Zapletanje v predolga opisovanja (t.i. verbalizme) je
neracionalno in jemlje čas tako piscu kot bralcu, dodatno pa pogosto povsem zakrije temeljno sporočilo
zaključne naloge.
Uporaba kratic
Pri pripravi besedil s področja ekonomije in poslovnih ved se rabi kratic skoraj ni mogoče izogniti, čeprav
je s slogovnega vidika to dvorezni meč:
− Prepogosto pojavljanje kratic prispeva k nerazumljivosti besedila oziroma njegovi razumljivosti samo
za posvečene.
Ilustrativni primer
SURS, UMAR, BS in SKEP so le nekatere med inštitucijami, ki v RS redno objavljajo ocene letne stopnje
inflacije, izračunane na osnovi ICŽP.
14/19
− Opustitev uporabe kratic prispeva k nepreglednosti in razvlečenosti posameznih stavkov oziroma
celih odstavkov besedila.
Ilustrativni primer
Ocene letne stopnje inflacije na osnovi indeksa cen življenjskih potrebščin pripravljajo poleg Statističnega
urada Republike Slovenije še nekatere druge državne inštitucije, npr. Urad za makroekonomske analize in
razvoj ter Banka Slovenije. Urad za makroekonomske analize in razvoj tovrstne ocene navadno objavi v
Pomladanskem poročilu ter Jesenskem poročilu. Obe publikaciji sta v strokovni javnosti zelo cenjeni.
Poleg njiju izdaja Urad za makroekonomske analize in razvoj še vrsto drugih del. Njihov sistematičen
pregled najdemo na spletnih straneh Urada za makroekonomske analize in razvoj.
Pretiravanje v eno ali drugo smer je torej škodljivo; poiskati je potrebno pametno ravnovesje. Včasih je
mogoče kratice nadomestiti s smiselnim krajšanjem uradnega termina ali naziva.
Ilustrativni primer
Urad za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljevanju Urad) izdaja dve v strokovni javnosti zelo
cenjeni publikaciji: Pomladno poročilo ter Jesensko poročilo.
Seveda pa to ni mogoče, kadar v istem stavku navedemo dve instituciji, za kateri bi lahko uporabili krajše
poimenovanje »Urad«.
Ilustrativni primer
Ocene letne stopnje inflacije pripravljajo poleg Statističnega urada Republike Slovenije še nekatere druge
državne inštitucije, npr. Urad za makroekonomske analize in razvoj.
V tem primeru je vsekakor smiselna uporaba kratic; za mnoge (MNZ, SURS in podobno) je mogoče
domnevati, da jih iz dnevnega tiska pozna tudi širša javnost.
Pri razlagi pomena kratic imamo dve možnosti:
− V besedilu razložimo pomen posamezne kratice na mestu, kjer se prvič pojavi.
Ilustrativni primer
Med publikacijami, ki jih redno objavlja Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS),
najdemo Statistični letopis, Mesečni statistični pregled ter Statistične informacije.
− Pomen posamezne kratice razložimo v nanjo vezani opombi, ko se prvič pojavi v besedilu (tej
možnosti se skušamo v praksi priprave zaključne naloge na Ekonomski fakulteti izogibati).
Ilustrativni primer
Med publikacijami, ki jih redno objavlja SURS1, najdemo Statistični letopis, Mesečni statistični pregled ter
Statistične informacije.
___
1 SURS je kratica za Statistični urad Republike Slovenije.
Če v besedilu uporabljamo veliko število kratic, je smiselna priprava seznama kratic z ustreznimi
pojasnili, ki je lahko samostojna priloga zaključne naloge.
15/19
5. Citiranje in prepisovanje (plagiarizem)
Ločnica med citiranjem in plagiarizmom je v zaključnih nalogah pogosto zelo tanka, študentom na vseh
stopnjah študija pa včasih tudi zelo težko razumljiva. Namesto da bi kreativnost uporabili za izboljšanje
osebnega raziskovalnega prispevka, jo izkažejo pri iskanju (včasih celo kupovanju) že izdelanih, na matični
ali sorodnih institucijah že predloženih in ocenjenih seminarskih nalog ali celo zaključnih nalog višjih
stopenj študija. Za takšna dejanja opravičila ni. Enako velja tudi za dobesedno prepisovanje tujih del brez
navedbe vira: gre za povsem jasen primer plagiarizma, tj. kraje tuje intelektualne lastnine, za katero so po
določilih relevantnih pravilnikov za posamezno stopnjo študija določene ustrezne sankcije.
V zaključni nalogi je potrebno avtorsko besedilo (misel, spoznanje, idejo, podatke, ilustracije in podobno)
jasno in nedvoumno ločiti od tujega besedila, tujih spoznanj, podatkov, ilustracij itd.
Pri tem imamo na voljo dve možnosti:
1. Tuje besedilo, spoznanja, podatke, ilustracije itd. ob navedbi vira smiselno povzamemo s svojimi
besedami. Uporabimo lahko enega od naslednjih dveh načinov:
– Priimek avtorja dela omenimo v besedilu, v oklepaj pa vstavimo letnico in – zaradi lažje
sledljivosti – stran (navedba strani v sistemu APA sicer ni obvezna). Določilo velja tudi v primeru,
kadar je navedeno delo plod dveh avtorjev. Če navajamo delo treh, štirih ali petih avtorjev,
zapišemo ob prvi omembi dela v besedilu priimke vseh avtorjev, pri nadaljnjih omembah pa samo
priimek prvega, namesto naštevanja priimkov ostalih avtorjev pa uporabimo latinsko okrajšavo et
al. (et alii = in drugi). Če navajamo delo šestih ali več avtorjev, že pri prvi omembi v besedilu
zapišemo samo priimek prvega, namesto naštevanja priimkov ostalih avtorjev pa uporabimo
latinsko okrajšavo et al.
Ilustrativni primeri
Eco (2003, str. 46) je mnenja, da si v idealnem primeru tako nalogo kot tudi svetovalca izberemo proti
koncu drugega letnika študija, saj smo takrat že seznanjeni z vsebino posameznih strokovnih predmetov.
Ograjenšek in Bisgaard (1999, str. 2) menita, da je kakovost storitev za podjetja pomemben vir dolgoročne
konkurenčne prednosti.
Beauregard, Mikulak in Olson (1992, str. 9-13) podrobneje predstavljajo prispevke vodilnih avtorjev na
področju celovitega obvladovanja kakovosti. ... ... ... Navedeno trditev je torej mogoče utemeljiti z
razmišljanjem Beauregard et al. (1992, str. 35).
– Če imamo na seznamu literature več del istega avtorja (istih avtorjev) iz istega leta, jih
razporedimo po abecedi, za letnico pa dodamo tekočo črko. Naslednji ilustrativni primer se
nanaša na situacijo, ko imamo na seznamu literature tri dela Umberta Eca iz leta 2003, od katerih
je citirano delo po abecedi ravrščeno na drugo mesto.
Ilustrativni primer
Eco (2003b, str. 46) je mnenja, da si v idealnem primeru tako nalogo kot tudi svetovalca izberemo proti
koncu drugega letnika študija, saj smo takrat že seznanjeni z vsebino posameznih strokovnih predmetov.
– Kadar v tekstu povzemamo ugotovitve iz dveh ali več del istega avtorja, navedbe letnic v oklepaju
ločimo z vejico.
16/19
Ilustrativni primer
Kot ugotavlja Deshpande (1999, 2000), je razlogov za takšno stanje več.
– V primeru, da navajamo deli dveh avtorjev z enakim priimkom, zapišemo v besedilu tudi
začetnico/začetnici njunih imen.
Ilustrativni primer
J. Smith (2003) in F.W. Smith (2005) sta mnenja, da je proces pisanja zaključne naloge izjemno utrujajoč.
– Če avtorja v besedilu ne omenjamo, navedemo njegov priimek, letnico in stran v oklepaju na
koncu povzetega besedila. Določilo smiselno velja tudi za navajanje del dveh oziroma več kot
dveh avtorjev.
Ilustrativni primeri
V idealnem primeru tako nalogo kot tudi svetovalca izberemo proti koncu drugega letnika študija, saj smo
takrat že seznanjeni z vsebino posameznih strokovnih predmetov (Eco, 2003, str. 46).
Kakovost storitev je za podjetja pomemben vir dolgoročne konkurenčne prednosti (Ograjenšek &
Bisgaard, 1999, str. 2).
Cilji vsakega podjetja morajo biti razumevanje, nadzorovanje in zmanjševanje variabilnosti v proizvodih in
procesih (Beauregard et al., 1992, str. 35).
Opomba: Kadar navajamo priimka dveh soavtorjev v tekstu, ju povežemo z besedico »in«: Ograjenšek in
Bisgaard menita … Kadar pa njuna priimka navajamo v oklepaju, ju povežemo s simbolom »&«: kot v
zgornjem primeru. Določilo smiselno velja tudi za navajanje priimkov treh, štirih ali petih avtorjev, če so v
besedilu omenjeni samo enkrat (če so omenjeni večkrat, pri drugi in vseh nadaljnjih navedbah izpišemo –
kot že vemo – samo priimek prvega avtorja ter latinsko okrajšavo et al.).
− Če se v istem stavku ali odstavku sklicujemo na dve ali več različnih publikacij, navedemo relevantne
bibliografske reference v oklepaju na enak način, kot si sledijo na seznamu literature in virov, in jih
ločimo s podpičjem.
Ilustrativni primer
Nenehno učenje je tista gonilna sila, ki organizaciji v nemirnem in nestalnem poslovnem okolju omogoča,
da ostane prilagodljiva in fleksibilna (Sorenson, 2003; Tucker et al., 2007).
2. Če tuje besedilo navedemo dobesedno, je potrebno uporabiti navednice, pri čemer mora biti besedilo
povsem identično originalu, navedba strani pa je v tem primeru obvezna. Če je v originalu uporabljena
poševna pisava, jo moramo uporabiti tudi mi. Če pri prevzemanju besedila izpustimo nekaj besed ali
stavkov, moramo to tudi označiti s tremi pikami med oklepaji. Dobesednega navajanja seveda ne
uporabljamo v vsakem odstavku zaključne naloge, saj le-ta ne sme postati »kolaž« dobesednih navedb
iz različnih del.
Ilustrativni primer
Eco (2003, str. 46) pravi takole: »Po mojem je idealno, če si nalogo (in mentorja) izberete proti koncu drugega
letnika študija. Tedaj ste že seznanjeni z različnimi predmeti in […] s stanjem pri tistih predmetih, iz katerih
še niste naredili izpitov.«
17/19
Kadar imamo opravka z naštevanjem, omenimo ime avtorja v spremnem besedilu, ne pa pri zadnji alineji.
Določilo smiselno velja tudi za navajanje del dveh oziroma več kot dveh avtorjev.
Ilustrativni primer napačnega navajanja
Potočnik razlikuje med:
– iskano kakovostjo proizvoda, tj. lastnostmi, ki jih kupec lahko ovrednoti pred nakupom;
– izkustveno kakovostjo proizvoda, tj. lastnostmi, ki jih kupec lahko ovrednoti šele po nakupu oziroma
med uporabo (2000, str. 161).
Ilustrativni primer pravilnega navajanja
Potočnik (2000, str. 161) razlikuje med:
– iskano kakovostjo proizvoda, tj. lastnostmi, ki jih kupec lahko ovrednoti pred nakupom;
– izkustveno kakovostjo proizvoda, tj. lastnostmi, ki jih kupec lahko ovrednoti šele po nakupu oziroma
med uporabo.
Ali lahko v zaključnih nalogah kot referenčne navajamo zaključne naloge drugih avtorjev? Lahko, vendar
izključno v primeru, da navajamo originalna avtorska spoznanja kolegov (npr. rezultate empiričnih
raziskav). Nikakor pa nam njihove zaključne naloge ne smejo služiti kot osnova, na kateri bomo npr.
razdelali lasten kritični pregled literature.
In kako je z rabo t.i. sekundarnih referenc? Če je le mogoče, se njihovi rabi izognemo in skušamo
pridobiti primarno referenco, torej originalni prispevek navajanega avtorja. Če res ne gre drugače, pa se
zgledujemo po spodnjem ilustrativnem primeru (pri čemer opozarjamo na dejstvo, da je Kotlerjevo delo
tako splošno znano, da je v tem primeru uporaba sekundarne reference povsem nesprejemljiva).
Ilustrativni primer rabe sekundarne reference
Kotler (v Mohr, Webb, & Harris, 2001, str. 47) opredeljuje družbeno odgovornost kot sistematično
delovanje institucije v smeri vzdrževanja in izboljševanja porabnikove ter splošne družbene dobrobiti.
Odgovor na vprašanje, kako je z navajanjem bibliografskih referenc v opombah, je podan v naslednji
točki. Na tem mestu velja ponovno poudariti, da se na Ekonomski fakulteti pisanju t.i. dokumentarnih
opomb, ki vsebujejo bibliografske reference, izogibamo.
Pri navajanju elektronskih del znanih avtorjev tako veljajo enaka pravila kot pri navajanju pisnih del. Ker
so strani v elektronskih knjigah in člankih navadno oštevilčene, je v besedilu mogoče tudi sklicevanje na
točno določeno stran.
In če je avtor organizacija? Problem t.i. korporacijskega avtorja se pojavlja tako pri rabi tiskanih
publikacij kot tudi pri navajanju elektronskih virov. Gre za:
− zakonodajne vire:
Ilustrativni primeri
1. Imamo uradno prečiščeno besedilo:
18/19
Čeprav je Zakon o sodnem registru doživel celo vrsto sprememb, se v tekstu nanj ne sklicujemo takole:
… Zakon o sodnem registru (Ur.l. RS, št. 13/1994, št. 91/2005, 111/2005 Odl.US: U-I-212-03-14,
114/2005-UPB1, 42/2006-ZGD-1 (60/2006 popr.), 33/2007, 54/2007-UPB2, 65/2008, v nadaljevanju
ZSReg) …
ampak takole:
… Zakon o sodnem registru (Ur.l. RS, št. 54/2007-UPB2, 65/2008, v nadaljevanju ZSReg) …
Izpustimo torej vse navedbe pred drugim uradno prečiščenim besedilom (UPB2):
Zakon o sodnem registru (Ur.l. RS, št. 54/2007-UPB2, 65/2008, v nadaljevanju ZSReg) v 4. členu določa
podatke, ki se vpisujejo v sodni register. V 16. členu ZSReg je določena prepoved revizije zoper
pravnomočno sklep o vpisu.
2. Uradno prečiščenega besedila še nimamo:
V tem primeru v tekstu navedemo vse relevantne dokumente, v katerih so vsebovane spremembe:
… Zakon o dohodnini (Ur.l. RS, št. 117/2006, št. 33/2007 Odl.US: U-I-198/05-12, 45/2007 Odl.US: U-I-
260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, v nadaljevanju ZDoh-2) …
Če v tekstu razpravljamo samo o izbranih spremembah zakona, navajamo vse relevantne zakonodajne dokumente do
vključno tistega, ki vsebuje spremembo, o kateri razpravljamo.
− spletne strani dane organizacije:
Ilustrativni primeri
Pregled prodajnih mest je na voljo na spletni strani podjetja Mercator (Prodajna mesta, 2008).
Na spletni strani podjetja je mogoče dostopati tudi do Mercatorjevega zaposlitvenega portala (M Kariera –
Zaposlitveni portal, 2009).
In kako se v tekstu sklicevati na informacije, ki smo jih pridobili s pomočjo intervjujev in/ali anket? Tako
intervjuji kot ankete sodijo med metode zbiranja primarnih podatkov. V tekstu navajamo odgovore iz
intervjujev in anket bodisi dobesedno v navednicah bodisi smiselno povzete. Obširnejši povzetki ali celo
popolni transkripti (prepisi posnetkov) sodijo med priloge, njihovo vključevanje na seznam literature in
virov pa ni potrebno.
6. Pisanje opomb
Razlikujemo med naslednjimi vrstami opomb:
− dokumentarnimi, ki so bibliografske reference na vir, iz katerega je privzeto besedilo ali misel in se
jim na Ekonomski fakulteti dosledno izogibamo;
19/19
Ilustrativni primer
___
1 Umberto Eco, Kako napišemo diplomsko delo. Ljubljana : Vale-Novak, 2003. 266 str.
− pojasnjevalnimi, ki podajo opredelitev strokovnega termina, razlago kratice, napotilo na eno od
naslednjih poglavij dela in podobno;
Ilustrativni primeri
___
1 Hagan (1994, str. 21) opredeljuje trženjsko specifikacijo kot izhodišče za načrtovanje in razvoj novega
proizvoda ter pripravo proizvodne specifikacije.
2 SURS je kratica za Statistični urad Republike Slovenije.
3 O tej problematiki bo več govora v tretjem poglavju diplomskega dela.
− primerjalnimi, ki bralca napotijo na druge vire, v katerih je obravnavana povezana problematika.
Ilustrativni primer
V literaturi najdemo celo vrsto alternativnih pristopov k ocenjevanju in izbiranju dobaviteljev. S skupnim
imenom jih lahko poimenujemo rangirni modeli (angl. rating models). Z njihovo pomočjo združimo vrsto
različnih kazalcev izvajanja (angl. performance indicators) v eno oceno izvajanja (angl. performance score).1
___
1 Temeljni problem rangirnih modelih je subjektivnost tako pri izbiri kriterijev ocenjevanja kot tudi pri
samem ocenjevanju, zaradi česar se v literaturi (glej npr. v Roodhooft & Konings, 1997, str. 97-102)
pojavljajo predlogi objektivnejših načinov ocenjevanja dobavitevljev, vendar njihova podrobna obravnava
presega okvire tega magistrskega dela.
Čeprav omogočajo sodobni urejevalniki besedil enostavno vstavljanje opomb bodisi pod črto na
posamezni strani (angl. footnote) bodisi na koncu celotnega besedila (angl. endnote), se na Ekonomski
fakulteti pisanju opomb na koncu celotnega besedila izogibamo, pisanje opomb pod črto pa skušamo
zmanjšati na minimum. Nekateri visokošolski učitelji so celo mnenja, da so kakršnekoli opombe v delu
povsem nepotreben balast. Kar je pomembno, naj bi vključili neposredno v osnovno besedilo zaključne
naloge, nepomembne stvari pa izpustili.
Če se odločimo za pisanje opomb, jih pišemo pod črto v velikosti 10 pik, besedilo pa enakomerno
porazdelimo (Alignment: Justified).
7. Končno urejanje tiskane ter priprava elektronske verzije zaključne naloge
Pri končnem urejanju tiskane ter pripravi elektronske verzije zaključne naloge smiselno upoštevamo
določila relevantnega pravilnika, ki se nanašajo na pripravo zunanje in notranje naslovnice, način vezave
ter število izvodov zaključne naloge, ki jih je potrebno oddati v pristojnem referatu.
Vsa dodatna pojasnila in napotke najdete na spletni strani »Zaključne naloge«.
Pred pričetkom pisanja zaključne naloge ne pozabite prebrati določil relevantnega pravilnika!
Pripombe, predloge in morebitne dodatne ilustrativne primere, ki bi pripomogli k izboljšanju navodil,
pošljite na e-naslov zakljucne.naloge@ef.uni-lj.si
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Tehnična navodila za pisanje diplomske naloge,magistrske naloge Seznam forumov -> Tehnična navodila za pisanje urejanje besedila diplome magistrske naloge Fakulteta za družbene vede (FDV) Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.