Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mojbozicek

Fakulteta za Management Koper doc.dr. Mitja Ruzzier
Dodatna navodila za pisanje zaključnih del pod mentorst1vom doc.dr. Mitje Ruzzier
DODATNA NAVODILA
ZA PISANJE ZAKLJUČNIH, DIPLOMSKIH,
SPECIALISTIČNIH, MAGISTRSKIH IN
DOKTORSKIH DEL
SPLOŠNA NAVODILA S PRIMERI: ............................................................................................................... 2
VSEBINSKA NAVODILA: ............................................................................................................................... 6
TEHNIČNA NAVODILA: ................................................................................................................................ 7
JEZIKOVNA NAVODILA: ............................................................................................................................... 8
Pripravil: doc.dr. Mitja Ruzzier
Fakulteta za Management Koper doc.dr. Mitja Ruzzier
Dodatna navodila za pisanje zaključnih del pod mentorst2vom doc.dr. Mitje Ruzzier
SPLOŠNA NAVODILA S PRIMERI:
1. Prvi korak k pisanju k pisanju zaključnih, diplomskih, specialističnih, magistrskih ali doktorskih del je
dispozicija dela. Pred pripravo dispozicije dela morate pregledati ključno literaturo obravnavanega področja.
Namen dispozicije je oblikovati jasen okvir in temeljne usmeritve dela, ki vam nato pomagajo pri nadaljnjem
pisanju. Dispozicija mora vsebovati vsaj naslednje točke:
a. Predmet preučevanja: Opredelitev predmeta (problematike) je natančna in jasna, ko da odgovor na
vprašanja, kot so: Kateri specifičen problem, dilemo, nejasnost, itd. boste obravnavali in kaj je pričakovana
rešitev problema? Katere so osnovne teoretske predpostavke oziroma kaj je v grobem o tej problematiki že
znano (pri tem navedite vsaj nekaj temeljnih referenc iz strokovne literature) in kaj ne? Pri izboru in
opredelitvi predmeta bodite pozorni na to, da se le-ta čim manj prekriva s temami že obstoječih del.
PRIMER (večina primerov v nadaljevanju se nanaša na raven diplomskega oziroma zaključnega dela in
so povzeti po dispozicijah kandidatov, ki so/bodo pri meni zagovarjali ustrezna dela):
Globalizacija povzroča povečano dinamiko sprememb in s tem za podjetja nepredvidljivo okolje
poslovanja. Podjetja se ne znajdejo, zaidejo v težave ali celo propadejo. Posledica je nezadovoljiva
gospodarska rast in porast brezposelnosti. Koncept spodbujanja gospodarstva v obliki pomoči velikim
podjetjem ne zadošča, zato usmerja tudi Slovenija pospeševalno politiko podjetništva v mala in srednja
podjetja, in sicer na državni, regionalni in lokalni ravni. V času hitrih sprememb, globalizacije, razvoja
informacijskih in dragih visoko zahtevanih tehnologij za podjetnike ter mala in srednja podjetja ni
dovolj le, da iščejo nove priložnosti, ampak morajo zasledovati najboljše priložnosti in to
disciplinirano. Za ustvarjanje vrednosti, kar ima za posledico rast, morajo delovati podjetniško.
b. Namen: Namen v bistvu odgovarja na vprašanje, zakaj ste se lotili dela na to temo (npr. "namen dela je
pomagati managementu podjetja, da…", " namen dela je prispevati k razvoju znanosti o…", "namen dela
je razširiti in sistematično povezati znanje o…", itd.). Namen in cilje posameznega dela se lahko v eno
točko.
c. Cilji: Cilji povedo, kaj vse morate opraviti, da boste dosegli namen (npr. "pregledati strokovno
literaturo…", "analizirati poslovanje in iz analize izluščiti ključne prednosti in pomanjkljivosti…", itd.).
PRIMER 1:
V svoji nalogi sem namenila pozornost spodbujanju rasti podjetništva za MSP v Sloveniji, saj malo
gospodarstvo postaja najpomembnejši del slovenskega in hkrati svetovnega gospodarstva, kajti igra
glavno vlogo pri ustvarjanju novih delovnih mest ter spodbuja inovativnost in tehnološki napredek.
Namen naloge je na eni strani prikazati kakšne možnosti razvoja imajo mala in srednja podjetja v
Sloveniji, po drugi strani pa pripraviti pregled ponudbe podpornih institucij, na katere se lahko po
nasvet in pomoč obrnejo mala in srednja podjetja. Poleg tega želim prikazati kako država podpira in
spodbuja malo gospodarstvo ter kakšne programe ukrepov je uvedla in kako so se obnesli. Raziskati
želim najnovejša teoretična dogajanja o podpori in delovanju malega gospodarstva v Sloveniji. Končni
cilj diplomske naloge je podati oceno kaj lahko MSP pričakujejo s strani podpornih institucij in države.
PRIMER 2:
Namen raziskave je razvoj teoretičnega koncepta zaznane vrednosti turistične znamenitosti in empirično
testiranje povezav med zaznano vrednostjo, zadovoljstvom z obiskom in priporočanjem obiska drugim.
Glede na namen smo oblikovali sledeče raziskovalne cilje:
- identificirati razlike v percepciji slovenskih turističnih znamenitosti med domačimi in tujimi
obiskovalci / turisti;
- identificirati skupne faktorje s katerimi lahko pojasnimo zaznano vrednost;
- na podlagi stopnje zaznane vrednosti oblikovati priporočila za upravljalce turističnih
znamenitosti;
- preučiti zadovoljstvo obiskovalcev slovenskih turističnih znamenitosti in možnosti za priporočanje
obiska drugim;
- preučiti povezanost med skupnimi faktorji zaznane vrednosti, zadovoljstvom z obiskom in
priporočanjem obiska drugim.
Fakulteta za Management Koper doc.dr. Mitja Ruzzier
Dodatna navodila za pisanje zaključnih del pod mentorst3vom doc.dr. Mitje Ruzzier
Končni cilj je opozoriti na možne nevarnosti in težave ter prikazati ustrezne predloge za doseganje
boljših rezultatov.
d. Temeljna teza (pri vseh delih) in iz nje izpeljane konkretnejše hipoteze (nujno le pri magistrskih in
doktorskih delih).
PRIMER 1:
Kljub prispevku k razvoju lokalnega in regionalnega gospodarstva pa so mala in srednja podjetja
soočena z vedno težjimi pogoji za preživetje. Globalizacija, hitre tehnološke spremembe in vedno večja
konkurenca na trgu predstavljajo priložnost, obenem pa tudi resne izzive za MSP. Zato je varovanje
konkurenčnosti MSP ena izmed najpomembnejših nalog nosilcev ekonomske politike. Država pa si
prizadeva pospeševati nastajanje in uspešno delovanje podjetij, novonastalih in že obstoječih, kajti
zaveda se velikega pomena inovacij, ki so osnova gospodarske rasti.
Temeljna teza diplomske naloge tako sledi: rast in konkurenčnost malih in srednjih podjetij lahko
dosežemo s spodbujanjem inovativnosti, z manjšanjem birokracije za podjetja, s finančno podporo ter s
prenosom tehnologije iz razvojnih institucij v MSP, pri tem pa imajo podporne institucije v okviru
države zelo pomembno vlogo.
PRIMER 2:
Temeljna teza raziskave je: zaznana vrednost vpliva na zadovoljstvo z obiskom turistične znamenitosti
in na priporočanje obiska drugim. Na podlagi preučene literature, ugotovitev drugih avtorjev ter
temeljne teze našega dela bi lahko postavili sledeče hipoteze, ki jih bomo testirali v raziskavi:
- H1: Percepcija slovenskih turističnih znamenitosti se statistično razlikuje med domačimi in tujimi
turisti / obiskovalci.
- H2: Zaznana vrednost je povezana z zadovoljstvom z obiskom in priporočanjem obiska drugim.
e. Opis metodologije: Z zvezi z metodologijo predvsem opredelite splošni pristop (t.j. povejte za kakšen tip
dela (teoretičen ali empiričen) gre), navedite uporabljene znanstvene metode (npr. deskripcija, primerjava,
analiza, sinteza, indukcija, dedukcija, itd.) ter se dotaknite tudi drugih metodoloških vprašanj, kot so npr.
tip podatkov (primarni in/ali sekundarni), način zbiranja podatkov (anketa, intervju, terensko opazovanje,
itd.), način vzorčenja, itd. Zgolj teoretična dela so manj zaželena (še posebej to velja za magistrska in
doktorska dela). Če se kandidat vseeno odloči za takšno delo, to zahteva bistveno večji nabor literature, ki
jo je potrebno nadgraditi v smislu meta-analize, novega modela, novih argumentiranih hipotez, ki
nakazujejo novo teorijo, itd. Za lažje spopadanje z metodologijo pred pisanjem nujno preglejte literaturo,
ki podrobneje obravnava metodološka vprašanja v zvezi z izdelavo znanstvenih in strokovnih del.
f. Potencialni prispevek dela k razvoju znanosti (nujno le pri magistrskih in doktorskih delih).
g. Predvidena členjenost po poglavjih: Na kratko opišite, kaj obravnavate v posameznih poglavjih. V
dispoziciji najprej opisno navedite kako bo struktura dela zgledala, nato pa dodate še konkretno členjenost.
PRIMER ČLENJENOSTI BESEDILA (primeri označeni z rdečo barvo so splošni, ne glede na
preučevano tematiko)
Diplomsko nalogo sem razčlenila na pet poglavij. Za uvodom, je v prvem vsebinskem delu izpostavljena
teoretična opredelitev pojma podjetništvo ter mala in srednja podjetja, pomen in vpliv ki ga imajo mala
in srednja podjetja na razvoj gospodarstva, katere načine financiranja imajo na voljo ter kakšno
podporo lahko pričakujejo s strani države. V tretjem poglavju sem prikazala ter opisala podporne
institucije, ki nudijo pomoč malim in srednjim podjetjem, in sicer, katere so, na kakšen način in kako
vplivajo na razvoj malega gospodarstva. V četrtem poglavju pa so opisani državni ukrepi za
spodbujanje in rast malega gospodarstva v Sloveniji. Številni ukrepi, ki izhajajo iz posameznih
strateških dokumentov, navajajo, kaj je treba narediti, da izboljšamo konkurenčnost slovenskega
gospodarstva in v okviru tega tudi podjetništvo ter malo gospodarstvo. Program za spodbujanje
podjetništva in konkurenčnosti 2007-2013 ter program ukrepov za internacionalizacijo podjetij 2005-
2009 predstavlja kako bodo to izvedli, upoštevajoč pisno definirane cilje in smernice. V zadnjem, petem
poglavju so predstavljeni ključni sklepi in ugotovitve diplomskega dela, ki vključujejo: teoretične in
Fakulteta za Management Koper doc.dr. Mitja Ruzzier
Dodatna navodila za pisanje zaključnih del pod mentorst4vom doc.dr. Mitje Ruzzier
praktične (napotke oblikovalcem politike podpornega okolja malim in srednjim podjetjem, priporočila
podjetnikom) prispevke diplomskega dela ter omejitve pod katerimi je diplomsko delo nastalo.
PRIMER 1: Razčlenitev poglavij teoretičnega dela
1. Uvod (členjenost uvoda glej zgoraj, točke povzete iz dispozicije)
2. Podjetništvo in MSP (vsebinska členjenost; iz splošnega v specifično, največ 3 poglavja)
2.1 Opredelitev pojma podjetništvo in podjetnik
2.2 Opredelitev pojma malo in srednje podjetje
2.3 Pomen malih in srednjih podjetij za razvoj gospodarstva
2.4 Vpliv malih in srednje velikih podjetij na gospodarstvo
2.5 Ključni dejavniki delovanja MSP
2.6 Načini financiranja MSP
2.7 Državna podpora MSP
3. Podporne institucije za MSP
3.1 Zbornice
3.1.1 Gospodarska Zbornica Slovenije (GZS)
3.1.2 Sekcija malih trgovcev
3.1.3 Obrtna Zbornica Slovenije (OZS)
3.1.4 Zbornica obrti in podjetništva (ZOP)
3.2 Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI)
3.3 Pospeševalna mreža malega gospodarstva (PMMG)
3.4 Euro Info Center (EIC)
3.5 Sekcija Slovenskega tveganega kapitala (SLEVCA)
3.6 Podjetniški inkubatorji (BIG)
3.7 Slovenska podjetniška inovacijska mreža (SPIM)
3.8 Slovenski podjetniški sklad
3.9 Drugi ponudniki podpornih storitev
4. Strategija razvoja MSP V Sloveniji
4.1 Ukrepi za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti 2007-2013
4.1.1 Spodbujanje podjetništva in podjetništvu prijaznega okolja
4.1.2 Znanje za gospodarstvo
4.1.3 Razvoj in inovacije v gospodarstvu
4.1.4 Spodbujanje MSP z lastniškimi in dolžniškimi viri
4.2 Program RS za spodbujanje internacionalizacije podjetij 2005-2009
5. Sklep
5.1. Povzetek ključnih ugotovitev diplomskega dela
5.2. Povzetek glavnih predlogov in implikacij
5.2.1. Napotki oblikovalcem politike podpornega okolja malim in srednjim podjetjem
5.2.2. Priporočila podjetnikom
5.3. Omejitve diplomskega dela
6. Literatura in viri
PRIMER 2: Razčlenitev poglavij empiričnega dela (po zaključku teoretičnega dela se členjenost
nadaljuje v naslednjem razporedu)
5. Raziskovalni okvir
5.1. Razvoj hipotez (lahko podpoglavja za vsako vsebinsko skupino hipotez)
5.1.1. Hipoteze o človeškem kapitalu podjetnikov
5.1.2. Hipoteze o socialnem kapitalu podjetnikov
5.2. Metodologija
Fakulteta za Management Koper doc.dr. Mitja Ruzzier
Dodatna navodila za pisanje zaključnih del pod mentorst5vom doc.dr. Mitje Ruzzier
5.2.1. Vzorčenje in zbiranje podatkov (kako in zakaj smo izbrali določeno vzorčno
populacijo, na kakšen način bomo izbrali podatke)
5.2.2. Razvoj merskega instrumenta (vprašalnik) in mer (operacionalizacija spremenljivk)
5.2.3. Analiza podatkov (kateri program in katere analize bomo uporabili za potrjevanje
hipotez)
6. Rezultati raziskave
6.1. Lastnost vzorca (lahko se ga primerja z vzorčno populacija, ugotovljena odstopanja)
6.2. Analiza »podjetnikovega človeškega in družbenega kapitala« (predstavi se rezultate analiz
testiranja hipotez in posameznih vsebinskih problemov; lahko 2 - 5 poglavij - podpoglavij)
6.2.1. Človeški kapital podjetnikov
6.2.2. Socialni kapital podjetnikov
6.3. Razvoj merskega modela človeškega in socialnega kapitala podjetnikov
6.4. Diskusija
7. Sklep
7.1. Povzetek ključnih ugotovitev xxx dela
7.2. Ključni teoretični prispevki xxx dela
7.3. Povzetek glavnih predlogov in implikacij
7.4. Omejitve xxx dela
7.5. Možnosti nadaljnjega raziskovanja
8. Literatura in viri
h. Morebitne omejitve: Razložite, s katerimi težavami (npr. nerazpoložljivost podatkov, zajetje zgolj
določenega dela populacije, itd.) ste se soočali.
PRIMER:
Pri pisanju diplomske naloge lahko izpostavim časovno omejitev pri pridobivanju in izbiranju literature
in osredotočanje na podporne inštitucije v državni lasti. Poleg tega pa se večina literature oziroma
novitet nahaja predvsem na spletu. V nalogi bom upoštevala zatečeno stanje, ki se lahko v prihodnje
tudi spremeni. Zajela bom le nekatere vidike pomoči malemu gospodarstvu v Sloveniji, druge pa le
omenila (primerjava EU s Slovenijo).
i. Predvidena literatura in viri: literatura in viri naj bodo tako domačega kot tujega izvora (pri najmanj
zahtevnih delih naj bo cca. 1/3 virov tujega izvora). Obseg virov se razlikuje od zahtevnosti in vsebine
posameznega zaključnega dela.
2. Pred začetkom pisanja natančno preberite in dosledno upoštevajte pravilnik in navodila za pisanje
diplomskih/specialističnih/magistrskih/doktorskih del, ki ste jih ŠISu ali v referatu. Enako velja seveda tudi
za ta dodatna navodila, ki služijo kot dopolnilo pravilnika in navodil iz referata.
3. Preden delo oddate (tudi v prvo branje), ga počasi in natančno preberite in odpravite vse morebitne
slovnične, oblikovne in druge pomanjkljivosti. Vedno oddajte le dela z vsemi potrebnimi sestavnimi deli (ne
pa npr. brez kazala, brez seznama literature in virov, itd.).
4. Pri pisanju vseh zaključnih del se nato čimbolj držite v dispoziciji dogovorjene strukture dela. Podrobnejši
opis in primeri posameznih točk v dispoziciji se nahajajo v nadaljevanju.
Fakulteta za Management Koper doc.dr. Mitja Ruzzier
Dodatna navodila za pisanje zaključnih del pod mentorst6vom doc.dr. Mitje Ruzzier
VSEBINSKA NAVODILA:
1. Kazalo naj se dosledno v vseh poglavjih in podpoglavjih ujema z naslovi v tekstu. Delo razdelite največ do
podpoglavij tretjega (diplomska dela), četrtega (specialistična in magistrska dela) ali petega (doktorska dela)
reda. Le v izjemnih situacijah uporabljajte še podrobnejšo razdelitev poglavij na podpoglavja.
2. V uvodu na ustrezen način predstavite vse potrebne sestavne dele uvoda. To so hkrati sestavni deli
dispozicije in vključujejo (v tem vrstnem redu):
- predmet preučevanja – uvod ter teoretična izhodišča (lahko ista točka),
- namen, cilje,
- temeljno tezo in iz nje izpeljane konkretnejše hipoteze (nujno le pri magistrskih in doktorskih delih),
- opis metodologije,
- potencialni prispevek dela k razvoju znanosti (nujno le pri magistrskih in doktorskih delih) in praksi,
- predvidena členjenost dela (v obliki teksta),
- morebitne omejitve in predpostavke, pod katerimi smo pripravili delo ter navedbo temeljne literature
(ta naj vključuje vsaj eno metodološko knjigo ter
- čim več domače in tuje strokovne literature (zlasti članke iz kakovostnih strokovnih revij, knjige, itd.)
o izbrani temi).
3. V začetnih poglavjih (namenjenih predvsem pregledu teorije) morajo biti obravnavani vsi ključni pojmi v
zvezi z obravnavano temo. Pri tem sledite principu "lijaka" (t.j. najprej obravnavajte splošen okvir (npr.
pomen in uporaba poslovnih načrtov), zatem pa ožji (npr. predvidene vsebine poslovnih načrtov). Ključne
pojme predstavite tudi z vidika povezav med njimi (če npr. v delu obravnavate konkurenčne prednosti in
poslovne strategije, potem obvezno obravnavajte tudi relacije med obema. Kakovostna predstavitev
teoretičnih konceptov je med drugim pomembna tudi zato, ker se je pri empiričnih delih pri interpretaciji
rezultatov potrebno sklicevati na predstavljeno teorijo.
4. Delo mora v čim večji meri izražati osebni prispevek in razmišljanje kandidata, zato zgolj prepisovanje
citatov iz strokovne literature in/ali suhoparno navajanje rezultatov nekih analiz ni zadostno. Vloga
kandidata mora biti aktivna. Uvodi, še posebej pa zaključki poglavij narekujejo osebno noto, kritično
razmišljanje, navedbo opažanj (presenetljivih, razlikujočih, (ne)konsistentnih, itd.), sintezo povedanega ter
seveda tudi morebitne teoretične in praktične implikacije za obravnavano problematiko. Tudi razlaga
rezultatov (potem, ko ste jih objektivno in nepristransko predstavili) zahteva neko osebno interpretacijo,
diskusijo, sklicevanje na predhodno predstavljeno teorijo, itd.
5. V sklepu poleg kratkega povzetka dela (vključno z bistvenimi rezultati in ugotovitvami) nekaj prostora
namenite tudi morebitnim predlogom za izboljšave, predvidevanju o razvoju obravnavane problematike v
prihodnosti, predlogom o obetavnih smereh raziskovanja obravnavane problematike v prihodnosti, itd.
6. Literaturo in vire dosledno navajajte povsod, kjer povzemate ali navajate misli drugih avtorjev, še posebej,
če gre za opredelitve, razlage ali naštevanja. Če misli drugih avtorjev navajate dobesedno, jih navajajte "pod
narekovaji".
7. Literaturo in vire, ki jih ni mogoče navajati po priimkih avtorjev, ker le-ti niso znani, med tekstom navajajte
tako, da jih bo mogoče takoj najti v seznamu na koncu (npr. če imate v seznamu na koncu napisano
"Poslovno poročilo Firma d.d.. Ljubljana: Firma, 2004. 50 str.", potem med tekstom navedite "Poslovno
poročilo Firma d.d., 2004, str. 25", ne pa npr. "Firma, 2004, str. 25").
8. V seznamu na koncu navajajte le tiste enote literature in virov, ki jih dejansko vsaj enkrat omenjate v tekstu.
Pri tem se dosledno držite navodil za pisanje diplomskih/specialističnih/magistrskih/doktorskih del, ki ste jih
prejeli na referatu
Fakulteta za Management Koper doc.dr. Mitja Ruzzier
Dodatna navodila za pisanje zaključnih del pod mentorst7vom doc.dr. Mitje Ruzzier
TEHNIČNA NAVODILA:
1. Razmike vrstic pred in za naslovi v celotnem delu poenotite (npr. pred vsemi naslovi prvega reda naj bosta
dve prosti vrstici (24 pt), pred vsemi naslovi drugega, tretjega, četrtega in petega reda pa ena in pol prosta
vrstica (18 pt)).
2. Strani oštevilčite z arabskimi številkami, in sicer tako, da se prva stran začne z uvodom zadnja pa konča z
navedbo literature in virov. Kazalo, če se razteza čez več kot eno stran, oštevilčite z rimskimi številkami. Če
je kazalo le na eni strani, ga sploh ne oštevilčite. Priloge oštevilčite z arabskimi številkami, in sicer tako, da
zopet začnete od ena naprej.
3. V celoti se izogibajte podčrtavanju in odebeljevanju besedil. Pomembne besede, ki jih želite posebej
poudariti, pišite s poševnimi črkami, odebeljevanje pa naj bo rezervirano le za naslove.
4. Tabele:
- Tabele in slike ustrezno "uvedite" v tekst. To pomeni, da tabelo oziroma sliko vsaj enkrat omenite med
tekstom nujno še preden se pojavi v delu.
- Tabele (če je smiselno, pa velja enako tudi za slike) v celotnem delu "standardizirajte". To pomeni, da
uporabljajte v celotnem delu tabele (slike) pripravljene na enoten način (t.j. enak tip robov, enak font
črk, enako poravnavo na levi oziroma desni, smiselno enotno poimenovanje stolpcev in vrstic, itd.).
- Tabele in slike prikazujte v okvirjih. Okvir na levi in desni po širini poravnajte s poravnavo teksta.
- Tabele in slike oblikujte čimbolj pregledno in jasno (npr. jasno označite osi grafov, uporabite različne
šrafure oziroma barve, itd.).
- Tabele in slike naj vsebujejo osnovne informacije, potrebne za njihovo razumevanje (npr. ne pozabite
na legendo, opis vrednosti merske lestvice pri grafih, itd.).
- Deleže (%) in indekse v tabelah in slikah zaokrožite na eno decimalno mesto.
- Številke v tabelah poravnajte desno, opise kategorij (ponavadi je to prvi stolpec v tabeli) pa levo.
- Za navedbo vira pod tabelo oziroma sliko postavite piko, za naslovom tabele oziroma slike pa ne (brez
ločila).
- Ko se v tekstu sklicujete na številko iz tabele oziroma slike, navedite točno vrednost (le redko je
smiselno te številke v tekstu zaokroževati).
5. Odstavki in naštevanje
- Odstavke oblikujte tako, da je med dvema odstavkoma vedno ena prosta vrstica (to seveda ne velja za
naštevanja med alineami).
- Posamezni odstavki naj ne bodo krajši od 4 vrstic, za vsak odstavek poskusite razviti celotne misli.
- Pri naštevanju v alineah uporabljajte v celotnem delu enotne oznake (najbolje pike in/ali številke). Pike
so bolj primerne, ko gre za naštevanja, kjer vrstni red ni tako pomemben, številke pa takrat, ko je vrstni
red alinej pomemben (npr. ko naštevate zaporedne korake).
- Pri naštevanju v obliki alinej se držite ene od naslednjih dveh možnosti:
a. Če so posamezne alinee sestavljene iz celih stavkov ali celo več stavkov, vsako alineo začnite z
veliko začetnico in jo zaključite s piko.
b. Če pa so posamezne alinee sestavljene le iz nekaj besed (skratka ne iz celih stavkov), vsako alineo
začnite z malo začetnico in jo zaključite z vejico (le zadnjo alineo v tem primeru zaključite s piko).
Fakulteta za Management Koper doc.dr. Mitja Ruzzier
Dodatna navodila za pisanje zaključnih del pod mentorst8vom doc.dr. Mitje Ruzzier
JEZIKOVNA NAVODILA:
1. Že pri prvi oddaji dela poskrbite za berljivost teksta in odpravo pravopisnih napak. Sprejemam le slovnično
korektna dela. Najpogostejše napake so predvsem napačna ali pomanjkljiva uporaba vejic, napačna uporaba
pomišljajev (–) in vezajev (-), neustrezni presledki pri navajanju strani (npr. pravilno je "str. 1", ne pa
"str.1"), itd.
2. Pišite tekoče, s čim manj uporabe alinej in nepovezanih odstavkov. Vam je morda jasno, kaj želite povedati,
bralec pa potrebuje "tekočo zgodbo". Zato glavna poglavja v delu začnite s kratkim uvodom, kjer poglavje
povežete s problematiko oziroma predhodnim poglavjem. Po drugi strani poskušajte vsako glavno poglavje
končati s kratkim zaključkom, ki povzema ključne vsebine/ugotovitve z vidika obravnavane problematike.
3. Izražajte se strokovno in natančno. Izogibajte se "praznemu" in pretirano splošnemu izražanju (npr. "splošno
znano je, da…", itd.) ter uporabi slengov, populizmov, itd.
4. Izogibajte se uporabi tujk (npr. rentabilnost → dobičkonosnost, ekonomičnost → gospodarnost,
korporacijska strategija → celovita strategija, itd.). Izjema so tisti izrazi, ki so že tako "udomačeni", da se že
splošno uporabljajo (npr. uporabljajte "management", "manager", itd., ne pa "menedžment", "menedžer",
itd.). V primeru, ko se uporabi tujk ni moč izogniti, poskrbite za njihovo ustrezno razlago. To storite bodisi
na tistem mestu v tekstu, ko se tujka prvič pojavi, bodisi v opombah na dnu strani (footnotes).
5. Podobno kot uporabi tujk se izogibajte uporabi tujih izrazov. V primeru njihove argumentirane (izključno le
takrat, ko ni ustreznih in/ali uveljavljenih prevodov) uporabe k delu dodajte slovarček. Ta je še posebej
smiseln takrat, ko je takšnih izrazov več (npr. več kot 5), sicer raje majhno število tujih izrazov razložite kar
v tekstu (bodisi na tistem mestu, ko se tuj izraz prvič pojavi, bodisi v opombah na dnu strani (footnotes)).
6. Izogibajte se uporabi okrajšav in kratic, še posebej, če se okrajšava oziroma kratica ne ponavlja skozi večji
del dela. Če okrajšave oziroma kratice, ki se ponavljajo skozi večji del dela, uporabljate, poskrbite za
njihovo ustrezno razlago. To storite bodisi na tistem mestu v tekstu, ko se okrajšava oziroma kratica prvič
pojavi, bodisi v opombah na dnu strani (footnotes). Uporabljenih kratic ne sklanjajte (npr. "razprava o
EU…", ne pa "razprava o EU-ju…").
7. Če je to vsebinsko smiselno, raje uporabljajte izraz podjetje, ne pa družba, združba, organizacija, itd.
8. Pri navajanju imen podjetij ne navajajte vseskozi tudi njihovih pravnih oblik (d.d., d.o.o., itd.). Dovolj je, če
je pravna oblika omenjena le pri prvi omembi imena podjetja (ponavadi je to na tistem mestu, kjer podjetje,
ki ga obravnavate, na kratko predstavite). Če pravne oblike z nekim tehtnim argumentom kljub temu
navajate, med firmo in pravno obliko ne pišite vejic (npr. "Firma d.o.o.", ne pa "Firma, d.o.o.").
9. Pri navajanju avtorjev navajajte le priimke (npr. "Priimek trdi, da…", ne pa "Ime Priimek trdi, da…").
10. Uporabljajte ustaljene skrčene oblike zapisov merskih in drugih enot (npr. "%", "SIT", itd., ne pa "odstotek",
"tolar", itd.).

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli