Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Primeri omejitev:

Omejitve, ki jih bomo v raziskavi upoštevali, se nanašajo na vzorec. Anketiranci bodo izbrani v Ljubljani in Mariboru, kar pomeni, da rezultatov ne bomo mogli posploševati na celotno populacijo.

V raziskavi se bomo omejili na materialne tokove, kjer bomo v pojem material zajeli osnovne in pomožne materiale, polproizvode in z njimi povezane proizvodne storitve, orodja in naprave ter gotove proizvode. Ne bomo se ukvarjali s pretoki energije, osnovnih sredstev in ljudi, prav tako ne bomo obravnavali informacijsko-tehnične in programske opreme v zvezi z logističnimi procesi.

V modelu merjenja zaznane vrednosti tržnih poti banke niso upoštevani vsi, temveč le najpomembnejši vplivni dejavniki zaznane vrednosti tržnih poti banke: zaznana kakovost (korist), nominalna cena, čas, napor in tveganje komitenta.

Splošno omejitev raziskave predstavlja dejstvo, da so podatki, ki bi lahko bolje pojasnili nekatere situacije, poslovna skrivnost podjetja.

5. Predvidena sestava magistrskega dela

Podana naj bo kratka predvidena struktura poglavij, in sicer največ do tretje ravni.

6. Predvideni viri

Navedeni naj bodo le najpomembnejši viri. Kandidat naj se usmeri v pregled znanstvenih člankov, v katerih so prikazani metodologija in instrumenti za raziskovanje njegovega področja oziroma problema.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Na podlagi 314. člena Statuta Univerze v Mariboru (Uradni list RS, št. 115/2004) je Senat Ekonomsko-poslovne fakultete na redni seji dne 18.3.2011 sprejel

PRAVILNIK 0
PRIPRAVI IN ZAGOVORU MAGISTRSKEGA DELA
po programu Ekonomija in poslovne vede ter po programu Poslovodenje in organiziranje - MBA

1. člen

Študenti magistrirajo, ko opravijo vse predpisane preizkuse znanja in izpolnijo ostale obveznosti po izobraževalno-raziskovalnem programu ter uspešno zagovarjajo ugodno ocenjeno sklepno magistrsko delo.

2. člen

Sklepno delo je preizkus usposobljenosti kandidata. S sklepnim delom, uspešnim zagovorom in že prej pozitivno ocenjenimi preizkusi znanja dokazuje kandidat za magistra, da je usposobljen za raziskovalno delo v znanstvenih disciplinah vpisane smeri.

3. člen

Magistrsko delo je lahko tudi skupinsko, zlasti če gre za interdisciplinarno raziskavo, vendar pa mora biti pisano tako, da je razviden samostojni prispevek posameznega kandidata, ki ga je mogoče oceniti.

4. člen

Temo za magistrsko delo lahko kandidat prijavi v začetku 2. letnika po posvetu s predstojnikom študijske smeri oziroma katedre in po razgovoru s potencialnim mentorjem, ki da svoje mnenje in privolitev v mentorstvo.

Pri izbiri teme naj kandidat izhaja iz smeri študija ter dosedanjega raziskovalnega oz. strokovnega dela. Četudi je izbrana tema iz drugega znanstvenega področja, se mora naslanjati na področje izbrane smeri študija.

5. člen

Mentor je lahko habilitiran učitelj EPF, ki opravlja izobraževalno-raziskovalno delo na področju, ki se ga loteva kandidat. Mentor je lahko tudi habilitiran učitelj neke druge fakultete ali visoke šole, če je predaval na podiplomskem študiju EPF specifično temo oz. poglavje ali je to predmet raziskovalnega področja EPF, iz katerega dela kandidat sklepno delo.

6. člen

Temo magistrskega dela mora študent prijaviti na obrazcu »predlog za potrditev teme« (Obrazec 1) v treh (oz. štirih izvodih, če ima somentorja) ter priložiti v enakem številu naslednje priloge:
a) dispozicijo dela, ki mora biti sestavljena po Obrazcu 2;
b) kratek delovni življenjepis, ki naj vsebuje kronologijo in rezultate njegovega strokovnega dela in izobraževanja, pa tudi bibliografijo del.

Format besedila je določen s Prilogo 2/2.

Opomba: Naslov teme naj bo oblikovan tako, da v precizni in skrčeni obliki čim ustrezneje in popolneje odraža in izraža vsebino in predmet dela.

Kandidat mora v prijavnem obrazcu posebej podpisati tekst izjave, da bo delo izdelal samostojno in da se zaveda odgovornosti za nesamostojno delo.

7. člen

Predlog za potrditev teme, podpisan od potencialnega mentorja odda oz. pošlje kandidat referatu za podiplomski študij.

Referat za podiplomski študij posreduje predlagano temo z dispozicijo katedri, v katero spada smer študija, ki jo je kandidat izbral v okviru magistrskega programa. Katedra temo in dispozicijo obravnava z vsebinskega vidika in z vidika preglednosti. Katedra potrdi predlog predlaganega mentorja in temo (Obrazec 3) ter celotno dokumentacijo vrne referatu za podiplomski študij, ki jo posreduje v obravnavo komisiji za znanstveno-raziskovalne zadeve.

V primeru, da se tema v smislu 4. člena nanaša na področje, ki ne spada v katedro – nosilko večine disciplin s smeri študija, ta katedra k obravnavi predložene teme povabi predlaganega mentorja. V razpravi na katedri se lahko izoblikuje predlog za možnega somentorja pri pripravi tega dela.

8. člen

Komisija za znanstveno-raziskovalne zadeve na podlagi mnenja ustrezne katedre predlagano temo za magistrsko delo predlaga senatu EPF, da temo sprejme ali zavrne. Če temo sprejme, imenuje senat EPF tudi mentorja oz. somentorja.

Komisija za znanstveno-raziskovalne zadeve ali senat EPF lahko določita rok, v katerem naj kandidat predlagano temo spremeni oz. dopolni.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Izdelano magistrsko delo bi naj kandidat predložil ob koncu 2. letnika, vendar najkasneje v 18 mesecih od datuma, ko mu je bila potrjena tema.

Kandidat lahko predloži izdelano magistrsko delo, ko opravi vse študijske obveznosti po izobraževalno-raziskovalnem programu. Imeti mora zaključen indeks predavanj. (Ko študent opravi vse izpite in ostale obveznosti, predloži indeks referatu za podiplomski študij v zaključitev). Kandidat lahko odda magistrsko delo, ko je dosegel soglasje mentorja, da delo ustreza.

10. člen

Kandidatu, ki iz upravičenih razlogov magistrskega dela ne more predložiti v določenem roku, lahko komisija za znanstveno-raziskovalne zadeve podaljša rok na osnovi njegove prošnje in mentorjevega mnenja.

Če kandidat ne predloži magistrskega dela v roku in pred iztekom roka ne zaprosi za podaljšanje roka, se šteje, da je odstopil od prijavljene teme in da je tema prosta.

11. člen

»Kandidat odda magistrsko delo v sistem DKUM, kjer se generira poročilo o pregledu besedila za plagiatorstvo. Po oddaji dela vnese svoj in mentorjev elektronski naslov, kamor bo poslano poročilo.

Študent odda v Oddelek za študentske in študijske zadeve:
- poročilo, ki ga prejme po elektronski pošti,
- mehko vezan izvod naloge (če je bil imenovan tudi somentor odda 2 mehko vezana izvoda),
- elektronsko verzijo naloge (CD),
- nepodpisano izjavo mentorja o ustreznosti magistrskega dela (Priloga 6).

Oddelek za študentske in študijske zadeve takoj po prejetju posreduje mentorju: poročilo o pregledu besedila za plagiatorstvo, en mehko vezan izvod in elektronsko verzijo naloge (CD) po interni pošti. Oddelek za študentske in študijske zadeve posreduje mentorju obrazec »Izjavo mentorja o ustreznosti magistrskega dela«. Če je bil imenovan somentor, pošlje izvod magistrskega dela tudi njemu.

Mentor vrne v Oddelek za študentske in študijske zadeve podpisan obrazec »Izjavo mentorja o ustreznosti magistrskega dela«. Če je mnenje mentorja pozitivno, oddelek za študentske in študijske zadeve kandidata obvesti o ustreznosti magistrskega dela.

Pred zagovorom je kandidat dolžan predložiti:
- magistrsko delo v petih (5) trdo vezanih izvodih praviloma v obsegu 60 do 70 strani osnovnega teksta (brez virov in prilog) in
- izjavo o istovetnosti tiskane in elektronske verzije zaključnega dela in objavi osebnih podatkov diplomantov (DKUM).«

12. člen

Oblika magistrskega dela je v priloženem dokumentu (Obrazec 4).

13. člen

V roku 3. mesecev od oddaje magistrskega dela je mentor (somentor) dolžan napisati oceno magistrskega dela na Obrazcu 5. V oceni magistrskega dela mentor (somentor) predlaga tudi člane komisije za zagovor. Praviloma je član komisije za zagovor magistrskega dela mentor in če je bil imenovan, tudi somentor.

Komisija za zagovor magistrskega dela je praviloma najmanj tričlanska in sestavljena iz znanstveno aktivnih habilitiranih učiteljev.

Mentorjevo poročilo o oceni magistrskega dela in komisijo potrdi ali zavrne senat EPF.

14. člen

Referat za podiplomski študij je dolžan 7 dni pred zagovorom pisno obvestiti kandidata, komisijo in Univerzo v Mariboru o datumu zagovora ter objaviti zagovor na oglasni deski fakultete.

15. člen

Potek zagovora

Kandidat najprej poda kratko vsebino dela (do 15 minut), nato poda mentor oceno dela, v kateri je treba prikazati njegove odlike in pomanjkljivosti. Člani komisije zastavijo kandidatu vprašanja ter zahtevajo pojasnila. Kandidat lahko odgovarja na vprašanja in pripombe takoj ali po pripravi (do 45 minut). Po odgovorih na vprašanja članov komisije pozove predsednik komisije ostale navzoče, da lahko postavijo kandidatu pisna vprašanja.

Po končanem javnem zagovoru magistrskega dela predloži in oceni komisija na tajnem posvetovanju, kako je kandidat zagovarjal svoje delo. Uspešnost oz. neuspešnost se ocenjuje z ocenami od 1 – 10, pri čemer so ocene od 1 – 5 negativne, od 6 – 10 pa pozitivne.

Predsednik komisije objavi sklep komisije z oceno in seznani kandidata ali je pridobil pravico za podelitev znanstvenega naslova magister oz. magistrica znanosti.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

O ustnem zagovoru magistrskega dela se vodi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije. Priloga zapisnika so tudi postavljena vprašanja.

17. člen

Če komisija pred ali med zagovorom magistrskega dela spozna, da je potrebno naknadno preveriti samostojnost in izvirnost kandidatovega dela, lahko zagovor prekine in ga odloži največ za 3 mesece, nakar sprejme dokončno odločitev.

Komisija lahko po končanem zagovoru na isti osnovi odloči, da mora kandidat magistrsko delo ustrezno dopolniti v primernem roku, ki ga določi komisija. V tem primeru komisija tudi odloči, ali bo zaradi dopolnitve potreben ponoven javen zagovor ali ne.

18. člen

Če kandidat neupravičeno ne pride na zagovor magistrskega dela, sprejme komisija sklep, da je kandidat odstopil od zagovora dela.

19. člen

Kandidat, ki izpolni vse predpisane študijske obveznosti, ima pravico do znanstvenega naslova, skladno z zakonodajo in statutom univerze in sicer:

MAGISTER OZ. MAGISTRICA ZNANOSTI.

20. člen

Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme senata EPF.

Prof. dr. Rasto Ovin,
dekan

OBRAZEC 1

Priimek in ime: ………………………………………………Vpisna številka:………………

Točen naslov za obveščanje:…………………………………………………………………..

Leto vpisa: …………………. Program:……………………………………………………….

Smer: …………………………………….

PREDLOG
ZA POTRDITEV TEME ZA MAGISTRSKO DELO

Za magistrsko delo ob zaključku študija predlagam naslednjo temo:

…………………………………………………………………………………………………

…………………………………………………………………………………………………

…………………………………………………………………………………..

Predlagam mentorja: ………………………………………..Njegov podpis: …………………

Predlagam somentorja: …………………………………….. Njegov podpis: …………………

Zaposlen(a) sem v :.……………………………………………………………………………..

Delo, ki ga opravljam:.…………………………………………………………………………..

Podpisani(a) izjavljam, da bom magistrsko delo sam(a) sestavil(a) in se zavedam morebitnih kazenskih in disciplinskih posledic, če bi se pri pisanju dela poslužil(a) nedovoljenih sredstev.

Datum: ……………………. Podpis: ………………….
SOGLASJE K DISPOZICIJI MAGISTRSKEGA DELA

Izjavljam, da sem pregledal dispozicijo magistrskega dela
in ugotavljam,
da je skladna z usmeritvami za izdelavo dispozicij za magistrska dela na EPF.

Podpis mentorja (somentorja)

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Temo za magistrsko delo lahko kandidat prijavi v začetku 2. letnika po posvetu s predstojnikom katedre in po razgovoru s potencialnim mentorjem, ki da svoje mnenje in privolitev v mentorstvo.

Pri izbiri teme naj kandidat izhaja iz smeri študija, iz svojih delovnih izkušenj ter dosedanjega raziskovalnega oz. strokovnega dela. Četudi je izbrana tema iz drugega znanstvenega področja, se mora naslanjati na področje izbrane smeri študija.

Mentor je lahko habilitiran učitelj, ki opravlja izobraževalno-raziskovalno delo na področju, ki se ga loteva kandidat.

Temo magistrskega dela mora študent prijaviti na obrazcu »predlog za potrditev teme« (Obrazec 1) v treh (oz. štirih izvodih, če ima somentorja) ter priložiti v enakem številu naslednje priloge:
c) dispozicijo dela, ki mora biti sestavljena po Obrazcu 2;
d) kratek delovni življenjepis, ki naj vsebuje kronologijo in rezultate njegovega strokovnega dela in izobraževanja, pa tudi bibliografijo del.

Format besedila je določen s Prilogo 2/2.

Opomba: Naslov teme naj bo oblikovan tako, da v precizni in skrčeni obliki čim ustrezneje in popolneje odraža in izraža vsebino in predmet dela.

Potrjeni izvodi se pošljejo:
- kandidatu,
- mentorju in somentorj,
- arhiv.

PRILOGA 2/2 – USMERITVE ZA FORMAT DISPOZICIJE IN BESEDILA MAGISTRSKEGA DELA

USMERITVE ZA FORMAT DISPOZICIJE IN BESEDILA MAGISTRSKEGA DELA

Magistrsko delo mora biti napisano v knjižnem jeziku, zato je jezikovni pregled strokovnjaka priporočljiv, obvezen pa takrat, kadar mentor ali komisija za zagovor magistrskega dela to izrecno zahteva.

Format papirja mora biti A4, razmik med vrsticami 1, font pa 12 (urejevalnik besedila Word). Besedilo (vsebinski del) naj bo tiskano obojestransko, uvodni razdelek (naslovne strani, predgovor, kazalo) pa enostransko.

Urejanje osnovnega teksta:

Pri urejanju osnovnega teksta upoštevajte naslednja navodila:
1. levi rob 3 cm, desni rob 2,5 cm, zgornji rob 2,5 cm, spodnji rob 3,5 cm (do oznake strani);
2. naslov na naslovni strani naj bo izpisan z večjimi znaki (font 20), osnovno besedilo (tudi naslovi poglavij in podpoglavij) z velikostjo 12 pik, opombe pod črto pa z velikostjo 10 pik;
3. uporabljajte poenoteno obliko pisave (npr. Times New Roman);
4. razmik med vrstami naj bo 1 (v Wordu single), prav takšen je razmik med odstavki, med poglavji oziroma podpoglavji pa naj bosta dve prazni vrstici;
5. vsako novo poglavje začnite pisati na novo stran;
6. vsak odstavek pričnite pisati s poravnavo na levem robu (torej brez zamika v desno);
7. celotno besedilo mora imeti poravnana oba robova (levi in desni), kar velja tudi ob naštevanju v alineah;
8. robove poravnajte tudi v opombah pod črto;
9. pri številčenju strani upoštevajte naslednje:
- prvi list trdo vezanega izvoda oziroma naslovna stran mehko vezanih izvodov ni oštevilčena;
- strani številčite običajno v sredini zgoraj (pri enostranskem izpisu pa desno);
- seznam literature/virov je zadnja oštevilčena stran;
- priloga, ki je dodana za viri, naj bo oštevilčena od 1 dalje;
- pri številčenju naslovov poglavij uporabljajte naslednji sistem:
1 UVOD
1.1 Opredelitev problema
1.2 Namen in cilji dela
1.2.1 Namen

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

1.2.2 Cilji
1.3 Metodologija raziskovanja …

Če magistrsko delo razdelite v več delov, umestite pred prvo poglavje v vsakem od delov ustrezni naslov, npr.: PRVI DEL: NASLOV...

Z velikimi črkami in poudarjeno (polkrepko) pišete samo glavne naslove, ostale pa z običajnim tekstom – z veliko začetnico in brez poudarka.

Urejanje slik in tabel:
1. zaporedne številke tabel (slik) tečejo skozi celotno magistrsko delo, zato jih v novem poglavju ne pričnete številčiti znova;
2. vsaka tabela (slika) ima naslov, ki je napisan z velikimi poudarjenimi znaki (npr. TABELA 1: STRUKTURA IZVOZA REPUBLIKE SLOVENIJE V OBDOBJU 1999-2001);
3. vsaka tabela ima glavo, t. j. zgornji del tabele z naslovi posameznih stolpcev, ki morajo biti postavljeni sredinsko (center);
4. jedro tabele vsebuje podatke (tabela) oziroma ponazarja neko zamisel ali koncept (slika);
5. po potrebi ima tabela opombe, to je razlago posameznih elementov tabele, ki so navedeni neposredno pod njo (ali sliko);
6. po potrebi sta tabeli dodana seznam in razlaga kratic in simbolov;
7. pod tabelo navedemo vir, iz katerega je bila povzeta, oziroma vir podatkov, na osnovi katerega je bila tabela sestavljena ali prilagojena;
8. vsaka tabela (slika) se mora v celoti (vključno z opombami in viri pod njo) nahajati na eni strani teksta;
9. za vsako tabelo (sliko) je smiselno podati kratek komentar oziroma analizo, ki ponazarja smisel prikaza tabele oziroma slike.

Urejanje enačb:
1. enačbe številčite po naslednjem sistemu:
a. če jih je relativno malo, jih številčite zaporedno od 1 naprej,
b. če pa jih je mnogo, dodajte pred zaporedno številko še številko poglavja, npr. na naslednji način:
Tpi = Lpi + Upi – Ipi (2.5),
pri čemer pomenijo:
Tpi tržni potencial za izdelek i
Lpi lokalno proizvodnjo izdelka “i”i
Upi uvoz izdelka i
Ipi izvoz izdelka i
c. kasneje se v tekstu sklicujte le na številko enačbe (npr. kot izhaja iz enačbe 2.5 …).

Urejanje opomb pod črto:
1. opombe pod črto uporabljajte za (1) podrobnejšo pojasnitev določene trditve ali misli ali za dodaten komentar, ki ga je težje smiselno umestiti v osnovno besedilo, (2) za napotitev bralca še na druge vire, ki jih priporočate za podrobnejšo preučitev, in takrat (3), kadar celoten razdelek (podpoglavje) povzemate po določenem viru (v tem primeru v opombi pod črto navedete tako: povzeto po: Jurše 1997);
2. vsako opombo pod črto zaključite s piko;
3. opombe pišite z enako pisavo (tipografijo črk) kot osnovno besedilo, vendar z velikostjo 10.

Navajanje virov v besedilu:
1. etičnost raziskovanja in avtorstvo zahtevata, da morate za vsako misel, ko jo povzemate po drugem viru ali virih, korektno navesti, iz katerega vira ste jo povzeli (citirali, prilagodili ipd.). Povzemanje celotnih razdelkov (poglavij, podpoglavij) iz posameznega vira praviloma ni dopustno, zato naj kandidat omeji povzemanje na nujen in smiselni obseg z vidika obravnavanega problema v magistrskem delu;
2. vse vire, ki ste jih uporabili in navedli v besedilu, morate zapisati v seznamu virov na koncu magistrskega dela;
3. v seznamu virov navedite samo tiste vire, ki ste jih sami dejansko tudi neposredno uporabili (npr. če ste nek vir povzeli po drugem viru, morate navesti, iz katerega sekundarnega vira ste povzeli misel nekega avtorja: Ta je izvirno navedena v viru, ki ga je uporabil avtor, iz katerega ste vi povzemali): Primer: Segmentiranje je po Kotlerju (1996, 235) postopek, s katerim..... (Citirano v: Jurše 1999, 345) oziroma: Jurše (1999, 345) povzema opredelitev segmentiranja po Kotlerju (1996, 235) in ga opredeljuje kot postopek.....;
4. vire navajate praviloma v besedilu (izjemoma v opombi pod črto), in sicer v oklepaju na naslednji način (priimek avtorja oziroma inštitucijo, ki je delo izdala; leto objave in številka strani, na kateri(h) se nahaja misel (trditev), ki ste jo povzeli. Vir navajate torej tako: (Samuelson 1998, 125). Če so v avtorski publikaciji navedeni več kot trije avtorji, izrecno navedemo samo prvega in dodamo okrajšavo et al., npr. (Samuelson et al. 1998);
5. kadar isti vir uporabite večkrat zaporedoma v strnjenem delu besedila, lahko po prvem navajanju vira (Samuelson 1998, 125) naslednja navajanja poenostavite, tako da navedete (prav tam, 127) ali (ibid.,145);
6. kadar navajate več virov istega avtorja, ki so bila izdana istega leta, morate to označiti tako, da ob letnici zapišete črke a, b, c, … (Samuelson 1998a, 124), (Samuelson 1998b, 250), (Samuelson 1998c, 433) itd.;
7. tekst iz drugih virov lahko navajate (citirate) na več načinov:
a. s skrajšanim povzemanjem iz istega vira: Na navedeni problem opozarja Samuelson (1998a, 250): “Xxxxxxxx […]xxxxxxxx […] xxxxxxxxx xxxxxx […] xxxxxxxxxxx.”;
b. v povzeti tekst vrinete svojo interpretacijo ali dodatek, npr.: Na navedeni problem opozarja Samuelson (1998a, 250): “Xxxxxxxx xxxxxxxx [kar je po našem mnenju vprašljivo] xxxxxxxxx xxxxxx.”;
c. z lastnim povzemanjem besedila v skrajšani obliki ali dopolnjeno z lastnimi mislimi: Kot kažejo naše raziskave, je ta problem nedvomno zelo aktualen, nanj je opozoril že Samuelson (1998a, 250), ko je preučeval xxxxxxx xxxxxxxx xxxxxxxxx xxxxxx.

Navajanje virov v seznamu virov (seznamu literature):

Na koncu magistrskega dela mora kandidat(ka) navesti seznam uporabljene literature po abecednem vrstnem redu avtorjev. V poglavju z naslovom “Literatura” so navedena uporabljena avtorska dela (domača in tuja knjižna dela, razprave in članki iz zbornikov in strokovnih revij, avtorski prispevki, objavljeni na spletnih straneh, diplomska, specialistična, magistrska in doktorska dela, objavljene raziskave, ekspertize itd.). Kadar je v seznamu navedenih več del istega avtorja, jih uredimo kronološko padajoče po letnici izdaje vira. Če je

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

kandidat(ka) uporabil več del istega avtorja, ki so bila izdana v istem letu, tem virov doda pri letnici izdaje ustrezne zaporedne črke, npr. Samuelson 1998a, Samuelson 1998b, Samuelson 1998c itn. V seznamu virov se pri imenih avtorjev ne navajajo njihovi akademski naslovi. V razdelku z naslovom “Viri” pa navede kandidat(ka) različne neavtorske vire, kot so npr. statistične publikacije, podatki, dobljeni v delovnih organizacijah in različnih inštitucijah, naslovi spletnih strani, zakoni in drugi splošni akti ipd.

Pri navajanju znanstvenih in strokovnih virov naj obsega seznam sledeče podatke:

1. Pri knjigah in drugih samostojnih delih:
a. Priimek, ime avtorja.
b. Leto objave knjige (publikacije).
c. Naslov knjige.
d. Kraj: Založba.

Primeri:

Barabba, Vincent P. in Gerald Zaltman. 1991. Hearing The Voice of The Market. Boston: Harvard Business School Press.
Jurše, Milan. 1997. Mednarodni marketing. Maribor: EPF.
Mendelhall, Mark, Betty Jane Punnett in David Ricks. 1995. Global Management. Cambridge: Blackwell Publishers.
V besedilu bi navedli gornja vira na naslednji način: (Barabba in Zaltman 1991, 255-257) oziroma (Jurše 1997, 435) in (Mendelhall et al. 1995, 115), če so trije ali več avtorjev dela.

Kadar pa vir nima avtorja, ga navedemo tako:

Mastering Global Business: The Complete MBA Companion in Global Business. 1999. London: Financial Times Management.

V besedilu bi navedli gornji vir na naslednji način: Iz strokovne literature (Mastering 1999, 25) izhaja, da.....

Če je vir uredil eden ali več avtorjev:
Collins, Eliza G. C. in Mary Anne Devanna, editors. 1994. The New Portable MBA. New York: John Wiley.

2. Pri knjigah ali drugih publikacijah, ki jih je izdala neka inštitucija, organizacija idr.:
a. (Kratica) – Naziv inštitucije, organizacije idr.
b. Naziv nižje organizacijske enote.
c. Naziv konkretnega oddelka, instituta, centra, ki je izdal knjigo,
d. Leto objave knjige (publikacije).
e. Naslov knjige.
f. Kraj: Založba (če je navedena).

Primeri:

EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2001. Annual Report 2000.
WB – World Bank. 2002. World Bank Atlas.
IMF – International Monetary Fund. 2000. Policies and Prospects in Japan and the Implications for the Asia-Pacific Region. Working Paper 2001/131.
OECD – Organisation for Economic Cooperation and Development. 1992. Industrial Policy in OECD Countries - Annual Review 1992. Paris.
Uradni list RS. 1994. Zakon o trgu vrednostnih papirjev 6/94.

3. Pri poglavjih v knjigi, ki jo je napisalo več avtorjev:
a. Priimek, ime avtorja.
b. Leto objave knjige (publikacije, zbornika).
c. Naslov poglavja.
d. V: Naslov knjige,
e. urednik – začetnice imena in priimek.
f. Kraj: Založba.

Piercy, Nigel. 1990. Export Strategy: Key Markets versus Market Spreading. V: The International Marketing Digest. McDonald, M. H. B. in T. S. Cavusgil (Editors). Oxford: Heinemann Professional Publishing, 334-346.
Gruban, Brane. 1991. Vloga in pomen sodobnih odnosov z javnostmi pri komuniciranju podjetniške identitete v tržnem gospodarstvu. V: Gradivo za podiplomski študij MBA, Opcijski modul - Mednarodni management, urednik M. Jurše. Maribor: EPF: 221-249.

4. Pri člankih v časopisih, revijah in pri razpravah v zbornikih:
a. Priimek, ime avtorja.
b. Letnica objave (izida) članka.
c. Naslov članka.
d. Ime revije (časopisa, zbornika, v katerem je bil prispevek objavljen)
e. letnik (tekoča številka revije),
f. navedba strani, na katerih je celoten članek (prispevek) natisnjen.

Primeri:

Anderson, Erin, George S. Day in V. Kasturi Rangan. 1997. Strategic Channel Design. Sloans Management Review 38(Summer)4, 59-68.
Svetličič, Marjan. 1996. Izzivi globalizacije in regionalizacije svetovnega gospodarstva. Naše gospodarstvo 42(3), 246-258.
Bajt, Aleksander. 1992. Ekonomski prostor Slovenije - ves svet. Delo, Sobotna priloga 4. julija, 19.

5. Pri samostojnih virih (delih) v elektronski obliki:
a. Priimek, ime avtorja (ali urednika).
b. (Leto zadnje spremembe besedila).
c. Naslov spletne strani
d. [tip medija].
e. Producent ali založnik.
f. Dostopno na: polni URL naslov [protokol://polni naslov]
g. [datum, ko ste iz tega vira prebrali ali povzeli vsebino].

Primeri:

Fisher, Stanley. (1998). The IMF and the Asian Crisis [online]. Dostopno na: httpp://www.imf.org/external/speeches/1998/032098.htm [14. 11. 2002].

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Collins, Steven W. (1999). Lessons from the Rise and Fall of East Asian Tigers [online]. University of Washington. Available:
httpp://faculty.Washington.edu/swcollin/courses/bls332f99/lessonslect.htm [10. 9. 2001].
BMWI – Bundesministerium für Wirstschaft und Technologie. (2002). Wirtschaftspolitik.
[online]. Dostopno na:
http://www.mbwi.de/Homepage/Politifelder/Wirtschaftspolitik/Wirtschaftspolitik.jsp [10. 11. 2002].

6. pri člankih v revijah ali časopisih v elektronski obliki:
a. Priimek, ime avtorja
b. (Dan, mesec, leto izdaje).
c. Naslov članka.
d. Naslov revije oziroma časopisa
e. [tip medija],
f. dolžina članka.
g. Dostopno na: polni URL naslov [protokol://polni naslov]
h. [datum, ko ste iz tega vira prebrali ali povzeli vsebino].

George, Catherine in J. Michael Pearson (2002). Riding the pharma roler coaster. The McKinsey Quarterly 4. [online], 55 odstavkov.
http://www.mckinseyquarterly.com/article_print [23. 11. 2002].

Primeri:
Kaminsky, Graciela in Carmen Reinhart (2000). On Crises, Contagion, and Confusion. Journal of International Economics, [online]. Dostopno na:
http://www.puaf.umd.edu/faculty/papers/reinhart/papers.htm [20. 10. 2001].

Bradley, Frank in Michael Gannon (2000). Does the Firms's Technology-marketing Profile Affect Foreign Market Entry? (Abstract). Journal of International Marketing Volume 8 Number 4. [online], en odstavek. Dostopno na:
[http://ciber.msu.edu/Research/periodicals/jim/abstract/abs-v8n4.htm#7] [23. 11. 2002].

7. Pri elektronskih bazah podatkov:
a. Priimek, ime avtorja.
b. Leto zadnje spremembe.
c. Naslov članka.
d. Ime baze podatkov
e. [tip medija].
f. [datum zadnjega popravka]
g. Available (Dosegljiv): [ime informacijskega sistema].
h. [datum, ko ste iz tega vira prebrali ali povzeli vsebino].

Primer:

GlobalEDGETM. 2002. Market Potential Indicators for Emerging Markets – 2002. MSI-CIBER: MARKET POTENTIAL INDICATORS [online]. [July 9, 2002]. Dostopno na: [http://globaledge.msu.edu/ibrd/marketpot.asp?SortField=MarketConsumptionCapacityR#Market Potential]. [23. 11. 2002].

V besedilu navajamo vir tako: (GlobalEDGETM 2002).

OBRAZEC 2

OBRAZEC 2

DISPOZICIJA MAGISTRSKEGA DELA

Ime in priimek:
Vpisna številka:
Točen naslov za obveščanje:
Leto vpisa:
Program:
Smer:
Predvideni naslov:
Predvideni mentor (somentor):

1 Delovni naslov magistrske naloge
2 Opredelitev področja in opis problema
3 Namen in cilji naloge
4 Načrt poteka raziskave
4.1 Hipoteze
4.2 Potek raziskave
4.3 Predvidene metode raziskave
4.4 Predpostavke in omejitve raziskave
5 Predvidena sestava magistrskega dela
6 Predvideni viri

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

PRILOGA 2/1 – USMERITVE ZA IZDELAVO DISPOZICIJE

USMERITVE ZA IZDELAVO DISPOZICIJE

1. Delovni naslov magistrske naloge

Magistrsko delo je raziskovalno delo in je namenjeno
- razvoju novega znanja
- razvoju novih metod
- preverjanju in primerjanju znanja in metod
- preverjanju ali kandidat obvlada raziskovalno metodologijo in ali zna kot raziskovalec razviti problem, cilje, hipoteze, metodologijo in raziskavo ter korektno interpretirati rezultate raziskave na ravni ustrezni magistrskemu nazivu.

Magistrska naloga naj bo prvenstveno raziskovalno usmerjena. To pomeni, da glavnino naloge predstavlja raziskovalni del. Torej poglavje »teoretični uvod« zajema po obsegu manjši del. V uvodnem delu mag. naloge se je smiselno izogibati povzemanju splošnih, že znanih vsebin, ki predstavljajo pregled področja in jih vsebujejo splošni učbeniki iz področja raziskovanega problema.

Če je magistrska naloga iz področja npr. oglaševanja, potem v teoretičnem delu ni smiselno predstavljati vseh instrumentov komunikacijskega spleta, marveč zgolj spoznanja, ki se specifično nanašajo na problem raziskovanja.

Bistvo naloge/raziskave naj se odraža v naslovu.

2. Opredelitev področja in opis problema

Jasno naj bo zapisan raziskovalni problem. Problem naj bo zapisan v največ ½ strani. Navedemo tudi teorije in/ali modele na katerih temelji oziroma iz njih izhaja raziskava.

Primer:

V raziskavi izhajamo iz teorije motivacije in teorije menedžmenta. Ugotoviti želimo kako primerna je teorija pravičnosti v različnih stilih vodenja in različnih ravneh v hierarhiji delovanje (proizvodnja, srednji menedžment, vršni menedžment).
V nalogi izhajamo iz teorije zadovoljstva, pri tem pa uporabljamo model merjenja zadovoljstva, ki so ga razvili Parasuraman, Zeithaml in Berry (2003).

Primer:

V Evropi je opazen trend spremembe strukture prebivalstva. Povprečna starost prebivalcev se viša. To ima za posledice spremembo v strukturi povpraševanja po storitvah v zdravstvu. Omenjen problem so proučevali Snyder (2002), Olson (2003) in Bottom (2003).

V Sloveniji teh trendov nismo preučevali, zato ne razpolagamo s primerljivimi podatki. V nalogi želimo zato z uporabo primerljive metodologije ugotoviti tiste spremembe v povpraševanju po storitvah v zdravstvu, ki so posledica sprememb v starostni strukturi.

3. Namen in cilji raziskave

Namen in cilje raziskave lahko razdelimo v dva sklopa.

Primer:

Cilji v teoretičnem delu:
- pregled relevantne literature,
- pregled raziskovalnih modelov uporabljenih v ključnih raziskavah,
- pregled ključnih spremenljivk vključenih v raziskave,
- pregled kritik uporabljenih metod.

Cilj/i empirične raziskave:
- ugotoviti, ali se spremembe v Sloveniji ujemajo s spremembami, ugotovljenimi v raziskavah Snyderja (2002), Olsona (2003) in Bottoma (2003),
- ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne razlike glede na spol, starost in življenjski stil anketirancev.

4. Načrt poteka raziskave

V podpoglavju jasno predstavimo načrt raziskave. Iz načrta raziskave naj bodo jasno izpeljane hipoteze, ki jih v raziskavi kandidat preverja. Jasno naj bodo zapisane metode, ki bodo v raziskavi uporabljene. Ni dovolj, da so metode zgolj naštete, ampak naj bo zapisano tudi področje uporabe in način uporabe za vsako metodo.

4.1 Hipoteze

Jasno naj bodo zapisane hipoteze, ki bodo v raziskavi preverjane.

Primer:

V magistrski nalogi preverjamo osem hipotez:
- H1 - najvišja zaznana vrednost tržne poti bo izmerjena pri segmentu prvovrstnih komitentov na tržni poti osebne obravnave z osebnim bančnikom,

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

- H2 - najnižja zaznana vrednost tržne poti bo izmerjena pri komitentih, ki bančne storitve opravljajo na bančnem okencu,
- H3 - pri sestavini zaznane vrednosti, ki predstavlja korist (zadovoljstvo, kakovost) komitenta, pridobljeno z opravljanjem storitev preko določene tržne poti, bodo komitenti v povprečju najvišje ocenili dimenzijo otipljivosti (snovnosti), najnižje pa dimenzijo empatičnosti,
- H4 - največjo pomembnost v komponenti zaznane vrednosti, ki predstavlja korist (zadovoljstvo, kakovost), komitenti pripisujejo dimenziji zanesljivosti, najmanjšo pa dimenziji otipljivosti (snovnosti),
- H5 - najpomembnejša dimenzija komponente »cena tržne poti« (pojmovana tudi v abstraktnem in oportunitetnem smislu) v očeh komitentov so »zaznana tveganja«, najmanj pomembna dimenzija pa »vloženi napor in energija komitenta, potrebna za izvedbo storitve v tržni poti«,
- H6 - med stopnjo zaznane vrednosti tržne poti in izobrazbo komitenta obstaja negativna korelacija (komitenti z relativno višjo izobrazbo v povprečju slabše ocenjujejo vrednost posamezne tržne poti),
- H7 - med različnimi segmenti glede na status bančnih komitentov ne obstajajo statistično pomembne razlike pri zaznavanju vrednosti tržnih poti banke,
- H8 - med segmentoma respondentov, uslužbencev banke, ne obstajajo statistično pomembne razlike pri zaznavanju vrednosti tržnih poti banke (kontaktno osebje banke, t.j. uslužbenci, ki imajo neposreden stik s komitenti, v povprečju zaznavajo višjo vrednost tržnih poti banke kot managerji banke).

4.2 Potek raziskave

Potek raziskave naj vsebuje smiselno zaporedje korakov, ki jih bo kandidat izvedel pri izdelavi raziskave. Potek je lahko podprt z diagramom poteka raziskave.
Primer:

4.3 Predvidene metode

Jasno naj bodo zapisane metode, ki bodo v raziskavi uporabljene. Ni dovolj, da so metode zgolj naštete, ampak naj bo zapisano tudi področje uporabe in način uporabe za vsako metodo.

Primer:

- Uporabljena bo metoda komparacije – kandidatka bo primerjala način obnašanja kupcev v različnih nakupnih pogojih. Za ugotavljanje pomembnosti razlik bo uporabila t preizkus in enosmerno analizo variance.
- Uporabljena bo metoda analize. Kandidatka bo analizirana ali obstaja soodvisnost med analiziranimi spremenljivkami. Uporabila bo Pearsonov koeficient korelacije.
- Uporabljena bo metoda spraševanja. Kandidatka bo izvedla ustno anketiranje z uporabo Kettwigovega (2001) vprašalnika za merjenje samozavesti v nakupni situaciji.
- Izvedena bo kvalitativna raziskava z uporabo fokusnih skupin. Kandidatka bo izvedla tri fokusne skupine, pri čemer bo v vsaki skupini uporabila različno tehniko vodenja diskusije: (a) kolaž tehnika, (b) tehnika vizualizacije in (c) tehnika personifikacije blagovne znamke.

4.4 Predpostavke in omejitve raziskave

Navedene naj bodo predpostavke na katerih temelji raziskava. Navedene naj bodo omejitve, ki veljajo v raziskavi.

Primer:

Predpostavljamo, da je metodološki pristop, ki so ga uporabili Snyderj (2002), Olson (2003) in Bottom (2003) možno uporabiti tudi v Sloveniji.

Primer:

Omejitve, ki jih bomo v raziskavi upoštevali, se nanašajo na vzorec. Anketiranci bodo izbrani v Ljubljani in Mariboru, kar pomeni, da rezultatov ne bomo mogli posploševati na celotno populacijo.

Primer:
- V modelu merjenja zaznane vrednosti tržnih poti banke niso upoštevani vsi, temveč le najpomembnejši vplivni dejavniki zaznane vrednosti tržnih poti banke: zaznana kakovost (korist), nominalna cena, čas, napor in tveganje komitenta.
- V nalogi niso vsebovane vse tržne poti, ki jih banka ponuja komitentom za opravljanje bančnih storitev (npr. bančni avtomat, dnevno-nočni trezor, pismo zaupanja…).
- V procesu merjenja zaznane vrednosti tržnih poti banke se omejujem na sklepno fazo (t.j. merjenje zaznane vrednosti tržnih poti banke v očeh komitentov, managerjev in kontaktnega osebja (uslužbencev) banke, v ožjem smislu).
- Splošno omejitev raziskave predstavlja dejstvo, da so podatki, ki bi lahko bolje pojasnili nekatere situacije, poslovna skrivnost banke.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Primer:

Prva in osnovna značilnost modela naj bi bila uporaba za kratkoročno napovedovanje. Zato je posebej pomembno, da zagotovimo zadostno občutljivost modela na kratkoročna nihanja. Po Boletu (1979) bo model dovolj občutljiv za analizo konkretnih ekonomskih pojavov v gospodarstvu v kolikor:
- So v specifikaciji strukture modela dovolj eksplicitno prisotne tiste značilnosti gospodarskega mehanizma, ki v dejanskem gospodarstvu povzročajo analizirane ekonomske pojave; torej če bo mehanizem nastajanja teh pojavov teoretično - kvantitativno zadosti prisoten tudi v specifikaciji strukture. S tem je tesno povezano tudi vprašanje, v kolikšni meri je za omenjene značilnosti gospodarskega mehanizma sploh relevanten teoretični opis, ki je kvantitativno izražen v specifikaciji strukture. Torej, koliko je na primer empirično ovrgljiv v Popper-jevem smislu.
- Je agregiranost (časovna in sektorska) ekonomskih spremenljivk takšna, da je spreminjanje preučevanih ekonomskih pojavov dovolj dobro razvidno v statističnih podatkih posameznih ekonomskih spremenljivk.
- Je dolžina obdobja takšna, da so prisotne in dovolj nespremenljive značilnosti ekonomsko-tehnične strukture in norm obnašanja, ki sodelujejo pri nastajanju omenjenih ekonomskih pojavov.

Pri oblikovanju modela sta v ozadju dve skupini vprašanj. Prva obsega vprašanja, ki se nanašajo na kvaliteto primarne in sekundarne empirične evidence o gospodarstvu. Sem uvrščamo predvsem vprašanja povezana z doslednostjo v mehanizmih zbiranja in stopnji točnosti podatkov ter probleme časovne in sektorske doslednosti v opredelitvi posameznih statističnih vrst. Zaenkrat je “dobra vera” verjetno v veliki meri edino, kar nam ostane, če pri kvantitativnem delu naletimo na vprašanja kvalitete statističnih podatkov.

Druga skupina vprašanj obsega metode ocenjevanja modela. Teorija (statistično-ekonometrična) je na tem področju dobro razvita; pri odgovarjajočem kvantitativnem delu se dvomi pojavljajo le zaradi različnih tehničnih težav (informacijska podpora in obseg dela). To je še posebej pomembno pri ocenjevanju nevronskih mrež. Ta metoda zahteva zmogljivo računalniško podporo. Zato se pojavi trade-off med kompleksnostjo modela in časom, ki je potreben za oceno parametrov modela.

5. Predvidena sestava magistrskega dela

Podana naj bo kratka predvidena struktura poglavij in sicer največ do tretje ravni.

Primer:

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

1.4 Uporabljene metode raziskovanja

2 TEORETIČNA IZHODIŠČA

2.1 Uvod

2.2 Opredelitev tržnih poti v bančništvu
2.3 Opredelitev vrednosti tržne poti za odjemalca

2.4 Študije in modeli, ki vsebujejo koncept zaznane vrednosti za odjemalca

2.5 Determinante zaznane vrednosti tržne poti za odjemalca

2.5.1 Koncept koristi tržne poti

2.5.2 Koncept kakovosti tržne poti

2.5.3 Koncept zadovoljstva

2.5.4 Cena tržne poti

2.5.5 Porabljeni čas, vloženi napor in energija odjemalca

2.5.6 Koncept tveganja

3 RAZISKAVA: MERJENJE ZAZNANE VREDNOSTI TRŽNIH POTI BANKE

3.1 Splošni podatki o organizaciji
3.2 Metodologija

3.2.1 Opredelitev raziskovalnega problema
3.2.2 Cilji raziskave
3.2.3 Hipoteze
3.2.4 Omejitve raziskave
3.2.5 Vzorec
3.2.6 Potek raziskave
3.2.7 Rezultati raziskave

4 SKLEP

4.1 Povzetek ključnih ugotovitev raziskave

4.2 Povzetek ključnih predlogov (usmeritev)

SEZNAM VIROV

PRILOGA: Vprašalnik za komitente

6. Predvideni viri

Navedeni naj bodo le najpomembnejši viri. Kandidat naj se usmeri v pregled znanstvenih člankov, v katerih je prikazana metodologija in instrumenti za raziskovanje njegovega področja oziroma problema.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

OBRAZEC 3

OBRAZEC 3

Soglasje katedre k dispoziciji magistrskega dela
Sklep katedre

Katedra za ………………………………...
je na seji dne ……….........................................
obravnavala dispozicijo magistrskega dela:

Ime in priimek:
Vpisna številka:
Točen naslov za obveščanje:
Leto vpisa:
Program:
Smer:
Predvideni naslov:
Predvideni mentor (somentor):

Katedra je na osnovi obravnave dispozicije ugotovila:
- Delovni naslov je v skladu z vsebino in je primeren za magistrsko nalogo:
DA
NE (obrazložitev): ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
- Opredelitev področja in opis problema sta ustrezna:
DA
NE (obrazložitev): ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
- Namen in cilji naloge so ustrezni:
DA
NE (obrazložitev): ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
- Načrt raziskave (hipoteze, potek, metode, predpostavke in omejitve) je ustrezen:
DA
NE (obrazložitev): ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
- Predvidena sestava magistrskega dela je ustrezna:
DA
NE (obrazložitev): ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
- Predvideni viri so ustrezni:
DA
NE (obrazložitev): ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

Katedra s predloženo temo in dispozicijo soglaša in predlaga, da temo, dispozicijo in potencialnega mentorja (somentorja) obravnava Komisija za znanstveno raziskovalno delo EPF in predlaga Senatu EPF, da sprejme temo in imenuje za mentorja (somentorja) :
…………………………………………………..

Predstojnik katedre:
………………………………………….

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

OBRAZEC 4

OBLIKA MAGISTRSKEGA DELA

a) platnice:
- zgoraj: REPUBLIKA SLOVENIJA
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

- na sredini: Magistrsko delo
Tema: …………………………….

- levo spodaj: mesec, leto
- desno spodaj: ime in priimek

b) l. list:
- zgoraj: REPUBLIKA SLOVENIJA
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

- na sredini: Magistrsko delo
Tema: ……………………………

- levo nižje: Kandidat: ime in priimek, strokovni naslov,
rojen leta, ………………..v kraju …………
zaposlen v …………………………………..
kot …………………………………………..
Program in smer študija: ……………………
Tema odobrena na seji senata EPF dne ……..
z delovnima naslovom: ………………………
……………………………………………….
Mentor: ime in priimek, znanstveni naziv

c) 2. list: KAZALO (decimalna klasifikacija)

č) za kazalom povzetek v slovenskem in angleškem jeziku s prevodom naslova (1 – 2 strani)

Kandidat mora v končnem poglavju zgoščeno podati svoja dognanja in dati tudi potrditev – zavrnitev podmene ter podati bistvo rešitve. Opozori naj tudi na področja za nadaljnje raziskave, ki izhajajo iz njegovega dela.

Razen tega mora kandidat na zadnjih straneh magistrskega dela dodati tudi svoj delovni življenjepis – iz člena 6.

OBRAZEC 5

OBRAZEC 5
Ocena magistrskega dela

Mentor (somentor): znanstveni naslov, ime in priimek, naziv in področje izvolitve
(primer: dr. Rasto Ovin, redni profesor EPF Maribor, za področje ekonomske teorije in ekonomske politike)
Kandidat: ime in priimek, naslov po pridobljeni izobrazbi
(primer: _________, univ.dipl.ekon.)
Program:
Smer:
Naslov magistrskega dela:
Jezikovni lektor:
1. Formalne značilnosti dela
1.1 Podatki o odobritvi teme in mentorstva (somentorstva)
1.2 Obseg in struktura dela
1.3 Uporabljena literatura in viri
(ocena z vidika ustreznosti glede na izbor in obseg)
2. Ocena vsebine magistrske naloge
2.1 Raziskovalni problem
(ocena z vidika aktualnosti, zahtevnosti, jasnosti ...)
2.2 Cilji raziskave
(ocena doseganja ciljev magistrskega dela)
2.3 Ocena izvedene raziskave
(ocena z vidika ustreznosti načrta raziskave, ustreznosti nabora in uporabe metod raziskovanja in ustreznosti izvedbe raziskave)
2.4 Hipoteze, ki jih je kandidat v nalogi preverjal in rezultati preverjanja
(ali je posamezno hipotezo potrdil ali ovrgel)
3. Predlog
(predlog o sprejetju ali zavrnitvi naloge in predlog članov komisije za zagovor)
Podpis mentorja (somentorja)

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Aktivnost obrazec

Kandidat izdela z mentorjem dispozicijo.
Kandidat odda predlog za potrditev teme na Referat za podiplomski študij Obrazec 1 in Obrazec 2
Katedra na seji da soglasje predlogu teme in mentorja oz. somentorju. Obrazec 3
KZRZ na podlagi mnenja ustrezne katedre predlagano temo in mentorja predlaga senatu EPF, da temo sprejme ali zavrne.
Kandidat napiše magistrsko delo.
Kandidat odda magistrsko delo na Referat za podiplomski študij. Obrazec 4
Mentor napiše poročilo in predlaga člane komisije za zagovor. Obrazec 5
Mentorjevo poročilo o oceni magistrskega dela in komisijo potrdi ali zavrne senat EPF.
Kandidat zagovarja magistrsko delo.

Priloga 6

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

IZJAVA O USTREZNOSTI MAGISTRSKEGA DELA

Podpisani mentor ________________________________________________ izjavljam, da je študent
(ime in priimek mentorja)

_______________________________________ na magistrskem programu_____________________
(ime in priimek študenta)

izdelal magistrsko delo z naslovom:

_________________________________________________________________________________
(naslov magistrskega dela)

_________________________________________________________________________________

v skladu z odobreno temo magistrskega dela, s »Pravilnikom o pripravi in zagovoru magistrskega dela« po programu Ekonomija in poslovne vede ter po programu Poslovodenje in organiziranje-MBA. Preveril in pregledal sem poročilo o plagiatorstvu.

Podpis mentorja:
Kraj in datum:
__________________________________ ______________________

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Na osnovi 162. člena Statuta Univerze v Ljubljani in 45. člena Pravil Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je
Senat Ekonomske fakultete na svoji seji 10. decembra 2007 sprejel, na seji 20.6.2011 pa dopolnil naslednji
PRAVILNIK O DIPLOMSKEM DELU UNIVERZITETNE POSLOVNE IN EKONOMSKE ŠOLE
1. člen
Ta pravilnik podrobneje določa postopek prijave, izdelave in oddaje diplomskega dela Univerzitetne poslovne in
ekonomske šole (UPEŠ) ter postopek v zvezi z njegovim zagovorom in ocenjevanjem.
2. člen
Za pridobitev strokovnega naslova diplomirani ekonomist (UN) mora študent poleg opravljenih predpisanih izpitov
izdelati in uspešno zagovarjati diplomsko delo.
3. člen
Diplomsko delo je rezultat samostojnega dela kandidata, v katerem le-ta strokovno (vsebinsko in/ali analitičnometodološko)
obravnava določen ekonomski, poslovno-organizacijski ali informacijsko-upravljalski problem.
Diplomsko delo je praviloma napisano v slovenskem jeziku.
V primeru, ko je svetovalec pri diplomskem delu gostujoči profesor oziroma če je kandidat tuji državljan, je lahko
diplomsko delo napisana v angleškem jeziku, s priloženim povzetkom vsebine dela v slovenskem jeziku v obsegu
približno 5 strani. Izdelava diplomskega dela v angleškem jeziku se dovoli tudi študentu, ki je del študija opravil v
angleškem jeziku na tuji univerzi v okviru mednarodne izmenjave, in pri tem na tuji univerzi dosegel povprečno
oceno vsaj 8,0; ter študentu, ki je na enaki ravni uspešnosti opravil izpite pri predmetih, ki se v angleškem jeziku
izvajajo na Ekonomski fakulteti, če s tem soglaša svetovalec pri izdelavi diplomskega dela.
4. člen
Z izdelavo in uspešnim zagovorom diplomskega dela kandidat dokaže, da je na osnovi znanja, pridobljenega na
Univerzitetni poslovni in ekonomski šoli, ter s poglobljenim samostojnim študijem problematike, obravnavane v
diplomskem delu, sposoben pisno in ustno obravnavati zastavljeni strokovni problem.
5. člen
Diplomsko delo praviloma obsega od 1 do 1,5 avtorske pole (20-25 strani) in mora biti jezikovno in oblikovno čisto.
Večji obseg diplomskega dela mora svetovalec pisno utemeljiti.
Vsako diplomsko delo mora imeti uvod in v njem opredeljene predmet obravnave, namen in cilje diplomskega dela,
opisan raziskovalni pristop, predstavljene temeljne hipoteze in prikazan strnjen očrt vsebine poglavij. Na koncu mora
imeti vsako diplomsko delo sklep, v katerega kandidat ne sme vključiti dodatnih pregledov, tabel, primerjav ali celo
novih misli. Sklep mora temeljiti na in izhajati iz uvodoma opredeljenih temeljnih hipotez.
V diplomskem delu, napisanem v angleškem jeziku, je povzetek vsebine diplomskega dela v slovenskem jeziku
dodan za sklepom.
Sklepu (oziroma povzetku vsebine diplomskega dela v slovenskem jeziku, če je diplomsko delo napisano v
angleškem jeziku) sledi seznam literature in virov, pripravljen v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih nalog.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli