Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Študenti
» Urniki
» Šolski koledar
» Študentska praksa
» Izredni študenti
» Skupni pedagoški predmeti
» Diplomski red
» Seminarski red
» Citiranje
» Plagiatorstvo
» Tutorstvo
» Izmenjave študentov
» DŠAP
Nazaj

DIPLOMSKI RED

(Velja za študente po starih programih)

V skladu s 154. členom Statuta Univerze v Ljubljani in Pravili Filozofske fakultete v Ljubljani je senat Filozofske fakultete dne 12. 3. 2003 sprejel naslednji Diplomski red.
Splošne določbe

Ta pravilnik določa splošni del postopkov izbire, prijave, zagovora in ocene diplomskega dela in postopek zaključka študija na Filozofski fakulteti. Posamezni oddelki imajo lahko oddelčne diplomske rede, s katerimi dodatno urejajo specifičnosti zgoraj navedenih postopkov.

Diplomsko delo je pisni izdelek, v katerem študent/študentka strokovno poglobljeno obdela problem, ki je določen s temo diplomskega dela. Diplomsko delo ima lahko priloge v drugih medijih.

Diplomski izpit je zadnji matični izpit študenta/študentke, ki lahko zajema snov več letnikov in lahko spremlja zagovor diplomskega dela.

Diplomsko delo mora biti rezultat samostojnega dela kandidata/kandidatke. Diplomsko delo je lahko tudi rezultat dela dveh ali več kandidatov/kandidatk, pri čemer mora biti iz njega razviden prispevek posameznega kandidata/kandidatke.

Kandidat/kandidatka lahko opravlja končno obveznost na dodiplomskem študiju (zagovarja svoje diplomsko delo, in/ali opravlja diplomski izpit) potem, ko opravi vse študijske obveznosti, ki so predpisane s študijskim programom na določeni študijski smeri, kar se preveri v tajništvu oddelka, ob prijavi diplomskega dela in/ali prijavi k diplomskemu izpitu.

Ko je diplomsko delo sprejeto kot ustrezno za zagovor, sledi zagovor in/ali diplomski izpit (glede na to, kaj določa posamezni študijski program).

Diplomsko delo je javni dokument, en izvod je shranjen v oddelčni knjižnici.
Izbira teme diplomskega dela

Kandidat/kandidatka si lahko temo diplomskega dela izbere v okviru vpisanega seminarja ali iz predlaganih tem na oddelku ali samostojno v soglasju z mentorjem/mentorico. Temo mora izbrati iz vpisanega študijskega programa; eno na enopredmetnem in po eno na vsakem od obeh dvopredmetnih študijskih programov.

Fakulteta podpira tudi interdisciplinarna diplomska dela. V takih primerih mora kandidat/kandidatka na enopredmetnem študijskem programu imeti somentorja/somentorico, ki ga predlaga mentor/mentorica. Somentor/somentorica mora s tem soglašati.

Kandidat/kandidatka, ki želi opraviti skupno diplomsko delo na dvopredmetnem študijskem programu, pa mora pridobiti pisno soglasje obeh mentorjev/mentoric in predstojnikov/predstojnic. Interdisciplinarno diplomsko delo, ki zajema področja dveh ali več tujejezikovnih programov, je praviloma sestavljeno v slovenskem jeziku.
Izbira mentorja/mentorice

Pred prijavo teme diplomskega dela se študent/študentka dogovori za mentorstvo z visokošolskim učiteljem/učiteljico.

Mentor/mentorica pri diplomskem delu je lahko visokošolski učitelj/učiteljica z nazivom redni profesor/redna profesorica, izredni profesor/izredna profesorica ali docent/docentka, ki je nosilec predmeta. Somentor/somentorica je lahko tudi izvajalec/izvajalka programa. V primeru, da na oddelku ni ustreznega strokovnjaka/strokovnjakinje, se lahko somentorja/somentorico izbira tudi izven fakultete.

Če izbrani mentor/mentorica meni, da tema ni iz njegovega oz. njenega strokovnega področja, napoti kandidata/kandidatko k drugemu visokošolskemu učitelju oz. učiteljici.

Študent/študentka sme zamenjati mentorja/mentorico ali somentorja/somentorico v soglasju s predstojnikom/predstojnico oddelka in praviloma prejšnjim mentorjem/mentorico. Za to predloži prošnjo v tajništvo oddelka.
Prijava teme diplomskega dela

Kandidat/kandidatka prijavi temo diplomskega dela in odda pisno dispozicijo najkasneje v treh mesecih po vpisu v absolventski staž.

Kandidat/kandidatka prijavi temo diplomskega dela na s strani oddelka predpisanem obrazcu. Obrazec dobi na spletnih straneh oddelka in ga izpolnjenega odda v tajništvu oddelka, oziroma obeh oddelkov, če je diplomsko delo skupno. Iz obrazca morajo biti razvidni naslednji podatki: ime in priimek kandidata/kandidatke, datum in kraj rojstva, naslov in elektronski naslov, študijska smer, delovni naslov diplomskega dela, kratko opredelitev teme, izjava mentorja/mentorice in somentorja/somentorice o prevzemu mentorstva, datum prijave diplomskega dela.

Če želi kandidat/kandidatka spremeniti temo prijavljenega diplomskega dela, mora v tajništvu oddelka vložiti novo prijavo. Temo lahko spremeni, če dobi soglasje mentorja/mentorice in predstojnika/predstojnice oddelka.
Izdelava diplomskega dela

Diplomsko delo mora biti napisano v slovenskem jeziku. Izjeme so diplomska dela na jezikovnih programih, ki so napisana v jeziku iz katerega diplomirajo. Prošnje za diplomsko delo napisano v tujem jeziku na drugih programih je potrebno nasloviti na Senat FF.

Diplomsko delo mora vsebovati naslednje dele in poglavja: naslovnico, kazalo, uvod, osrednji del, zaključek, vire in literaturo, izvleček v slovenskem in/ali angleškem jeziku in/ali povzetek v slovenskem in tujem jeziku, ter morebitne priloge.

Kandidat/kandidatka mora v diplomskem delu na zadnji strani priložiti pisno izjavo, da je njegov avtor/avtorica oziroma soavtor/soavtorica.

Diplomsko delo naj bo napisano na papirju formata A4. Besedilo naj bo enostransko natiskano, velikost črk naj bo 12, razmik 1,5 vrstice.

Obseg in oblika diplomskega dela naj bo v skladu z zahtevami oddelkov in ustrezen izbrani temi. Obseg skupnega diplomskega dela naj določita oba mentorja.

Diplomsko delo mora biti oblikovno in jezikovno korektno.
Predložitev diplomskega dela

Kandidat/kandidatka mora predložiti diplomsko delo v pregled mentorju/mentorici in somentorju/somentorici oziroma obema mentorjema/mentoricama. Diplomsko delo mora biti pregledano najpozneje v dveh mesecih. V nasprotnem primeru lahko kandidat/kandidatka predlaga predstojniku/predstojnici oddelka zamenjavo mentorja/mentorice. Kandidat/kandidatka mora upoštevati pripombe mentorja/mentorice in somentorja/somentorice in popraviti diplomsko delo.

O tem, kdaj je diplomsko delo zaključeno odločijo izbrani mentorji/mentorice in somentorji/somentorice.

Kandidat/kandidatka mora v tajništvu oddelka oddati vsaj dva vezana izvoda diplomskega dela. Vsaj tri izvode odda kandidat/kandidatka v primerih, ko ima dva mentorja oz. dve mentorici ali še somentorja/somentorico.

Če kandidat/kandidatka diplomskega dela ne odda v dveh letih, tema dela zapade in jo je potrebno ponovno prijaviti.
Prijava na zagovor diplomskega dela oziroma diplomski izpit

Kandidat/kandidatka se prijavi na zagovor diplomskega dela, in/ali na diplomski izpit, ko mu mentor/mentorica to odobri oz., ko izpolni pogoje, ki mu jih je predpisal oddelek.

Kandidat/kandidatka diplomsko mapo skupaj z indeksom odda v pregled v tajništvo oddelka. Potrjeno mapo odda v referatu za študentske zadeve, in sicer v naslednjih rokih:

Diplomski rok

Rok za prijavo

Novembrski

1. – 15. oktober

Februarski

3. – 15. januar

Aprilski

1. – 15. marec

Junijski

3. – 15. maj

Septembrski

1. – 15. julij

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Kandidat/kandidatka brez statusa mora poravnati stroške opravljanja diplomskih obveznosti, v skladu z določili Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani.

Datuma zagovora diplomskega dela in/ali ustnega diplomskega izpita določi mentor/mentorica v sodelovanju z oddelčnim tajništvom. Kandidat/kandidatka mora za datum zvedeti vsaj en teden prej, in sicer iz objave na oglasni deski ali v oddelčnem tajništvu.
Zagovor diplomskega dela oziroma diplomski izpit

Zagovor diplomskega dela in diplomski izpit sta javna.

Zagovor diplomskega dela poteka v okviru seminarja pred mentorjem/mentorico in študentskim avditorijem ali pred komisijo za zagovor diplomskega dela.

Komisija za zagovor diplomskega dela ima na enopredmetnih programih tri člane/članice na dvopredmetnih programih pa dva člana oz. dve članici iz vrst visokošolskih učiteljev/učiteljic ali sodelavcev/sodelavk. Mentor/mentorica je tudi član/članica komisije.

Zagovor diplomskega dela oziroma diplomski izpit, ki poteka pred komisijo, vodi predsednik/predsednica diplomske komisije. Člane/članice in predsednika/predsednico komisije določi predstojnik/predstojnica v dogovoru z mentorjem/mentorico.

Skupno diplomsko delo se praviloma zagovarja pred skupno komisijo, ki jo sestavljajo člani/članice z obeh oddelkov. Ocena je pri skupni nalogi enotna, če se diplomsko delo zagovarja pred skupno komisijo, a se vpiše ločeno v dokumente oz. zapisnike obeh oddelkov.

Pri zagovoru diplomskega dela študent/študentka ustno predstavi svoje delo. Pri predstavitvi lahko uporablja avdiovizuelne in druge tehnične pripomočke. Če predstavitev poteka pred komisijo, po predstavitvi postavijo člani/članice komisije kandidatu/kandidatki vprašanja. Pri predstavitvi v seminarju pa mentor/mentorica vodi razpravo o predstavljenem diplomskem delu.

Če se dodiplomski študij zaključi z zagovorom diplomskega dela v seminarju, mentor po zagovoru oblikuje številčno oceno diplomskega dela.

Diplomski izpit poteka pred komisijo, ki ima tri člane/članice iz vrst visokošolskih učiteljev/učiteljic. Mentor/mentorica je tudi član/članica komisije. Pri diplomskem izpitu člani/članice komisije kandidatu/kandidatki postavljajo vprašanja.

Če se diplomsko delo zagovarja v seminarju in temu sledi diplomski izpit, mentor po zagovoru oceni ustreznost diplomskega dela z ocenama »pozitivno« ali »negativno«, komisija za diplomski izpit pa na osnovi predloženega diplomskega dela in mnenja mentorja oceni diplomsko delo s številčno oceno. Prav tako komisija za diplomski izpit poda številčno oceno diplomskega izpita. Če se diplomsko delo zagovarja pred komisijo za zagovor, komisija po predstavitvi in zagovoru diplomskega dela poda številčno oceno diplomskega dela.

Zagovor diplomskega dela in/ali diplomskega izpita traja največ dve uri. Na zagovoru oziroma izpitu mora kandidat/kandidatka izpričati znanje iz absolviranega programa*, in še posebej iz obravnavane teme v diplomskem delu.

Sklep o oceni diplomskega dela (ki je sestavljena iz ocene diplomskega dela in zagovora) in/ali diplomskem izpitu se vpiše v zapisnik o zagovoru diplomskega dela oziroma diplomskem izpitu, ki ga podpišejo člani/članice komisije.

Predsednik/predsednica komisije prebere sklep kandidatu/kandidatki in prisotnim na zagovoru. Zapisnik vsebuje tudi vprašanja, ki so bila postavljena kandidatu/kandidatki na zagovoru oziroma na diplomskem izpitu.

Če komisija oceni zagovor oziroma diplomski izpit kot nezadovoljiv in ga oceni z oceno nezadostno, se mora kandidat/kandidatka za zagovor diplomskega dela oziroma za diplomski izpit ponovno prijaviti.

Po končanem zagovoru in/ali diplomskem izpitu mentor/mentorica, oziroma predsednik/predsednica komisije zaključi mapo in jo skupaj z indeksom preda v tajništvo oddelka, od tu se posreduje v referat za študentske zadeve.

Ocena diplomskega dela in/ali diplomskega izpita se vpiše v indeks.

Referat pripravi začasno potrdilo o diplomiranju. Ko je diplomska listina izdelana, je kandidat/kandidatka pisno povabljen na svečano podelitev. Pred podelitvijo mora kandidat/kandidatka v oddelčni knjižnici pridobiti potrdilo, da je vrnil/vrnila vse knjige in poravnal/poravnala vse obveznosti do knjižnice. Potrdilo odda v referatu, kjer proti podpisu prevzame svoj indeks.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Študenti
» Urniki
» Šolski koledar
» Študentska praksa
» Izredni študenti
» Skupni pedagoški predmeti
» Diplomski red
» Seminarski red
» Citiranje
» Plagiatorstvo
» Tutorstvo
» Izmenjave študentov
» DŠAP
Nazaj

DIPLOMSKI RED

(Velja za študente po starih programih)

V skladu s 154. členom Statuta Univerze v Ljubljani in Pravili Filozofske fakultete v Ljubljani je senat Filozofske fakultete dne 12. 3. 2003 sprejel naslednji Diplomski red.
Splošne določbe

Ta pravilnik določa splošni del postopkov izbire, prijave, zagovora in ocene diplomskega dela in postopek zaključka študija na Filozofski fakulteti. Posamezni oddelki imajo lahko oddelčne diplomske rede, s katerimi dodatno urejajo specifičnosti zgoraj navedenih postopkov.

Diplomsko delo je pisni izdelek, v katerem študent/študentka strokovno poglobljeno obdela problem, ki je določen s temo diplomskega dela. Diplomsko delo ima lahko priloge v drugih medijih.

Diplomski izpit je zadnji matični izpit študenta/študentke, ki lahko zajema snov več letnikov in lahko spremlja zagovor diplomskega dela.

Diplomsko delo mora biti rezultat samostojnega dela kandidata/kandidatke. Diplomsko delo je lahko tudi rezultat dela dveh ali več kandidatov/kandidatk, pri čemer mora biti iz njega razviden prispevek posameznega kandidata/kandidatke.

Kandidat/kandidatka lahko opravlja končno obveznost na dodiplomskem študiju (zagovarja svoje diplomsko delo, in/ali opravlja diplomski izpit) potem, ko opravi vse študijske obveznosti, ki so predpisane s študijskim programom na določeni študijski smeri, kar se preveri v tajništvu oddelka, ob prijavi diplomskega dela in/ali prijavi k diplomskemu izpitu.

Ko je diplomsko delo sprejeto kot ustrezno za zagovor, sledi zagovor in/ali diplomski izpit (glede na to, kaj določa posamezni študijski program).

Diplomsko delo je javni dokument, en izvod je shranjen v oddelčni knjižnici.
Izbira teme diplomskega dela

Kandidat/kandidatka si lahko temo diplomskega dela izbere v okviru vpisanega seminarja ali iz predlaganih tem na oddelku ali samostojno v soglasju z mentorjem/mentorico. Temo mora izbrati iz vpisanega študijskega programa; eno na enopredmetnem in po eno na vsakem od obeh dvopredmetnih študijskih programov.

Fakulteta podpira tudi interdisciplinarna diplomska dela. V takih primerih mora kandidat/kandidatka na enopredmetnem študijskem programu imeti somentorja/somentorico, ki ga predlaga mentor/mentorica. Somentor/somentorica mora s tem soglašati.

Kandidat/kandidatka, ki želi opraviti skupno diplomsko delo na dvopredmetnem študijskem programu, pa mora pridobiti pisno soglasje obeh mentorjev/mentoric in predstojnikov/predstojnic. Interdisciplinarno diplomsko delo, ki zajema področja dveh ali več tujejezikovnih programov, je praviloma sestavljeno v slovenskem jeziku.
Izbira mentorja/mentorice

Pred prijavo teme diplomskega dela se študent/študentka dogovori za mentorstvo z visokošolskim učiteljem/učiteljico.

Mentor/mentorica pri diplomskem delu je lahko visokošolski učitelj/učiteljica z nazivom redni profesor/redna profesorica, izredni profesor/izredna profesorica ali docent/docentka, ki je nosilec predmeta. Somentor/somentorica je lahko tudi izvajalec/izvajalka programa. V primeru, da na oddelku ni ustreznega strokovnjaka/strokovnjakinje, se lahko somentorja/somentorico izbira tudi izven fakultete.

Če izbrani mentor/mentorica meni, da tema ni iz njegovega oz. njenega strokovnega področja, napoti kandidata/kandidatko k drugemu visokošolskemu učitelju oz. učiteljici.

Študent/študentka sme zamenjati mentorja/mentorico ali somentorja/somentorico v soglasju s predstojnikom/predstojnico oddelka in praviloma prejšnjim mentorjem/mentorico. Za to predloži prošnjo v tajništvo oddelka.
Prijava teme diplomskega dela

Kandidat/kandidatka prijavi temo diplomskega dela in odda pisno dispozicijo najkasneje v treh mesecih po vpisu v absolventski staž.

Kandidat/kandidatka prijavi temo diplomskega dela na s strani oddelka predpisanem obrazcu. Obrazec dobi na spletnih straneh oddelka in ga izpolnjenega odda v tajništvu oddelka, oziroma obeh oddelkov, če je diplomsko delo skupno. Iz obrazca morajo biti razvidni naslednji podatki: ime in priimek kandidata/kandidatke, datum in kraj rojstva, naslov in elektronski naslov, študijska smer, delovni naslov diplomskega dela, kratko opredelitev teme, izjava mentorja/mentorice in somentorja/somentorice o prevzemu mentorstva, datum prijave diplomskega dela.

Če želi kandidat/kandidatka spremeniti temo prijavljenega diplomskega dela, mora v tajništvu oddelka vložiti novo prijavo. Temo lahko spremeni, če dobi soglasje mentorja/mentorice in predstojnika/predstojnice oddelka.
Izdelava diplomskega dela

Diplomsko delo mora biti napisano v slovenskem jeziku. Izjeme so diplomska dela na jezikovnih programih, ki so napisana v jeziku iz katerega diplomirajo. Prošnje za diplomsko delo napisano v tujem jeziku na drugih programih je potrebno nasloviti na Senat FF.

Diplomsko delo mora vsebovati naslednje dele in poglavja: naslovnico, kazalo, uvod, osrednji del, zaključek, vire in literaturo, izvleček v slovenskem in/ali angleškem jeziku in/ali povzetek v slovenskem in tujem jeziku, ter morebitne priloge.

Kandidat/kandidatka mora v diplomskem delu na zadnji strani priložiti pisno izjavo, da je njegov avtor/avtorica oziroma soavtor/soavtorica.

Diplomsko delo naj bo napisano na papirju formata A4. Besedilo naj bo enostransko natiskano, velikost črk naj bo 12, razmik 1,5 vrstice.

Obseg in oblika diplomskega dela naj bo v skladu z zahtevami oddelkov in ustrezen izbrani temi. Obseg skupnega diplomskega dela naj določita oba mentorja.

Diplomsko delo mora biti oblikovno in jezikovno korektno.
Predložitev diplomskega dela

Kandidat/kandidatka mora predložiti diplomsko delo v pregled mentorju/mentorici in somentorju/somentorici oziroma obema mentorjema/mentoricama. Diplomsko delo mora biti pregledano najpozneje v dveh mesecih. V nasprotnem primeru lahko kandidat/kandidatka predlaga predstojniku/predstojnici oddelka zamenjavo mentorja/mentorice. Kandidat/kandidatka mora upoštevati pripombe mentorja/mentorice in somentorja/somentorice in popraviti diplomsko delo.

O tem, kdaj je diplomsko delo zaključeno odločijo izbrani mentorji/mentorice in somentorji/somentorice.

Kandidat/kandidatka mora v tajništvu oddelka oddati vsaj dva vezana izvoda diplomskega dela. Vsaj tri izvode odda kandidat/kandidatka v primerih, ko ima dva mentorja oz. dve mentorici ali še somentorja/somentorico.

Če kandidat/kandidatka diplomskega dela ne odda v dveh letih, tema dela zapade in jo je potrebno ponovno prijaviti.
Prijava na zagovor diplomskega dela oziroma diplomski izpit

Kandidat/kandidatka se prijavi na zagovor diplomskega dela, in/ali na diplomski izpit, ko mu mentor/mentorica to odobri oz., ko izpolni pogoje, ki mu jih je predpisal oddelek.

Kandidat/kandidatka diplomsko mapo skupaj z indeksom odda v pregled v tajništvo oddelka. Potrjeno mapo odda v referatu za študentske zadeve, in sicer v naslednjih rokih:

Diplomski rok

Rok za prijavo

Novembrski

1. – 15. oktober

Februarski

3. – 15. januar

Aprilski

1. – 15. marec

Junijski

3. – 15. maj

Septembrski

1. – 15. julij

Kandidat/kandidatka brez statusa mora poravnati stroške opravljanja diplomskih obveznosti, v skladu z določili Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani.

Datuma zagovora diplomskega dela in/ali ustnega diplomskega izpita določi mentor/mentorica v sodelovanju z oddelčnim tajništvom. Kandidat/kandidatka mora za datum zvedeti vsaj en teden prej, in sicer iz objave na oglasni deski ali v oddelčnem tajništvu.
Zagovor diplomskega dela oziroma diplomski izpit

Zagovor diplomskega dela in diplomski izpit sta javna.

Zagovor diplomskega dela poteka v okviru seminarja pred mentorjem/mentorico in študentskim avditorijem ali pred komisijo za zagovor diplomskega dela.

Komisija za zagovor diplomskega dela ima na enopredmetnih programih tri člane/članice na dvopredmetnih programih pa dva člana oz. dve članici iz vrst visokošolskih učiteljev/učiteljic ali sodelavcev/sodelavk. Mentor/mentorica je tudi član/članica komisije.

Zagovor diplomskega dela oziroma diplomski izpit, ki poteka pred komisijo, vodi predsednik/predsednica diplomske komisije. Člane/članice in predsednika/predsednico komisije določi predstojnik/predstojnica v dogovoru z mentorjem/mentorico.

Skupno diplomsko delo se praviloma zagovarja pred skupno komisijo, ki jo sestavljajo člani/članice z obeh oddelkov. Ocena je pri skupni nalogi enotna, če se diplomsko delo zagovarja pred skupno komisijo, a se vpiše ločeno v dokumente oz. zapisnike obeh oddelkov.

Pri zagovoru diplomskega dela študent/študentka ustno predstavi svoje delo. Pri predstavitvi lahko uporablja avdiovizuelne in druge tehnične pripomočke. Če predstavitev poteka pred komisijo, po predstavitvi postavijo člani/članice komisije kandidatu/kandidatki vprašanja. Pri predstavitvi v seminarju pa mentor/mentorica vodi razpravo o predstavljenem diplomskem delu.

Če se dodiplomski študij zaključi z zagovorom diplomskega dela v seminarju, mentor po zagovoru oblikuje številčno oceno diplomskega dela.

Diplomski izpit poteka pred komisijo, ki ima tri člane/članice iz vrst visokošolskih učiteljev/učiteljic. Mentor/mentorica je tudi član/članica komisije. Pri diplomskem izpitu člani/članice komisije kandidatu/kandidatki postavljajo vprašanja.

Če se diplomsko delo zagovarja v seminarju in temu sledi diplomski izpit, mentor po zagovoru oceni ustreznost diplomskega dela z ocenama »pozitivno« ali »negativno«, komisija za diplomski izpit pa na osnovi predloženega diplomskega dela in mnenja mentorja oceni diplomsko delo s številčno oceno. Prav tako komisija za diplomski izpit poda številčno oceno diplomskega izpita. Če se diplomsko delo zagovarja pred komisijo za zagovor, komisija po predstavitvi in zagovoru diplomskega dela poda številčno oceno diplomskega dela.

Zagovor diplomskega dela in/ali diplomskega izpita traja največ dve uri. Na zagovoru oziroma izpitu mora kandidat/kandidatka izpričati znanje iz absolviranega programa*, in še posebej iz obravnavane teme v diplomskem delu.

Sklep o oceni diplomskega dela (ki je sestavljena iz ocene diplomskega dela in zagovora) in/ali diplomskem izpitu se vpiše v zapisnik o zagovoru diplomskega dela oziroma diplomskem izpitu, ki ga podpišejo člani/članice komisije.

Predsednik/predsednica komisije prebere sklep kandidatu/kandidatki in prisotnim na zagovoru. Zapisnik vsebuje tudi vprašanja, ki so bila postavljena kandidatu/kandidatki na zagovoru oziroma na diplomskem izpitu.

Če komisija oceni zagovor oziroma diplomski izpit kot nezadovoljiv in ga oceni z oceno nezadostno, se mora kandidat/kandidatka za zagovor diplomskega dela oziroma za diplomski izpit ponovno prijaviti.

Po končanem zagovoru in/ali diplomskem izpitu mentor/mentorica, oziroma predsednik/predsednica komisije zaključi mapo in jo skupaj z indeksom preda v tajništvo oddelka, od tu se posreduje v referat za študentske zadeve.

Ocena diplomskega dela in/ali diplomskega izpita se vpiše v indeks.

Referat pripravi začasno potrdilo o diplomiranju. Ko je diplomska listina izdelana, je kandidat/kandidatka pisno povabljen na svečano podelitev. Pred podelitvijo mora kandidat/kandidatka v oddelčni knjižnici pridobiti potrdilo, da je vrnil/vrnila vse knjige in poravnal/poravnala vse obveznosti do knjižnice. Potrdilo odda v referatu, kjer proti podpisu prevzame svoj indeks.
Pritožba na oceno

Če se kandidat/kandidatka ne strinja z oceno zagovora diplomskega dela in/ali diplomskega izpita oziroma diplomskega dela, lahko odda pisno pritožbo v referatu za študentske zadeve, najkasneje v treh dneh po zagovoru. Pritožba mora biti naslovljena na dekana/dekanjo.

Pritožba bo obravnavana v skladu s Pravilnikom o izpitnem režimu in drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja.
Končne določbe

Ta pravilnik začne veljati dan po sprejemu na seji Senata FF.

Dekanja:
Red. prof. dr. Neva Šlibar
Priloge temu pravilniku so:

Obrazec za prijavo teme diplomskega dela
Posebni del diplomskega reda oz. Diplomski red Oddelka za pedagogiko in andragogiko (v nadaljevanju)

DODATEK K DIPLOMSKEMU REDU — Oddelek za pedagogiko in andragogiko

Splošna navodila

Študent oziroma študentka* odda tri vezane izvode diplomskega dela, tiskanega obojestransko, tudi ko gre za dvopredmetni študij. Poleg treh vezanih izvodov študent obvezno odda še zapis na CD - el. optični disk - v pdf. formatu, ker so diplomska dela objavljena na spletni strani Oddelka.
Komisija za diplomski izpit z zagovorom je tričlanska tudi v primeru dvopredmetnega študija.
Kandidat mora vezano diplomsko delo in el. optični disk oddati v tajništvu Oddelka do prvega v mesecu, ko je predviden zagovor.
Zagovor poteka na naslednji način:

komisija za zagovor diplomskega dela se določi na seji Sveta Oddelka;
pred zagovorom diplomskega dela morajo vsi člani komisije pozitivno oceniti nalogo;
zagovor diplomskega dela je javen, obvestila o zagovoru so objavljena na oglasni deski oddelka najmanj teden dni pred datumom zagovora;
zagovor vodi in začne predsednik komisije za zagovor, ki na kratko predstavi kandidata in ugotovi, da ima opravljene vse s študijskim programom predpisane obveznosti;
kandidat ima pravico predstaviti svoje delo v 15 minutah; sledi mentorjeva ocena naloge in vprašanja mentorja, članov in predsednika komisije, za njimi pa z odobritvijo predsednika tudi vprašanja navzočih pri zagovoru;
vprašanja naj bodo zastavljena tako, da lahko kandidat nanje odgovori v največ 30 minutah; pred odgovarjanjem na zastavljena vprašanja ima pravico do 15-minutne priprave na zagovor;
po opravljenem zagovoru se ločeno sestane komisija za zagovor diplomskega dela in se posvetuje o uspešnosti zagovora in oceni diplomskega dela, pri čemer oceno predlagajo po vrstnem redu: mentor (mentorica), člani (članice) komisije in predsednik (predsednica) komisije;
glede ocene mora biti doseženo soglasje; če soglasja o oceni ni, se sestavi poseben zapisnik, v katerega se zapiše ločeno mnenje člana(ov) komisije, ki se z oceno ne strinja(jo); član komisije, ki se z oceno ne strinja, ima pravico zahtevati razveljavitev ocene, o čemer odloča predstojnik oddelka;
sklep o oceni diplomskega dela se vpiše v zapisnik o diplomskem izpitu z zagovorom diplomskega dela, ki ga podpišejo vsi člani komisije; ta sklep prebere predsednik komisije kandidatu in prisotnim pri zagovoru.;
zapisnik vsebuje tudi vprašanja, ki so bila postavljena pri zagovoru;
ocena diplomskega dela in zagovora se vpiše v indeks.

5. Pri končni oceni diplomskega dela in zagovora komisija upošteva predvsem:

širino in poglobljenost teoretsko podlage;
metodološko ustreznost diplomskega dela;
poznavanje domače in dostopne tuje literature;
razčlenjevalno temeljitost;
samostojnost, prodornost, izvirnost in ustvarjalnost pri nastajanju diplomskega dela;
V končni oceni diplomskega izpita z zagovorom se upošteva tudi znanje iz širšega področja diplomskega dela.

Kandidat/ka, ki mora po zagovoru diplomske naloge narediti popravke le-te, to naredi v roku enega meseca, sicer se mora ponovno prijaviti in jo zagovarjati.

* V nadaljevanju smo zaradi enostavnosti povsod uporabili v slovenščini običajno moško obliko.

Navodilo za izdelavo diplomskega dela

Poleg določil Pravilnika o diplomskem delu FF je pri urejanju diplomskih del treba upoštevati še sledeča navodila:

1. Struktura in ureditev besedila

Diplomsko delo mora biti praviloma napisano v slovenskem jeziku in mora biti jezikovno neoporečno. Obsega približno 50 – 100 strani. Diplomsko delo mora biti napisano na papirju formata A4. Razmaki med vrsticami so ena in pol. Velikost črk je 12. Diplomsko delo naj bo trdo vezano v platno ali drugi ustrezni material, tiskanje obojestransko. Barva je poljubna.

Če diplomsko delo ni napisano v slovenskem jeziku (za kar je potrebno soglasje senata fakultete), mora imeti na koncu povzetek s ključnimi pojmi v slovenskem in angleškem jeziku. Ta povzetek mora biti vezan skupaj z besedilom diplomskega dela. Poleg tega mora biti v slovenskem jeziku napisana tudi naslovna stran in kazalo diplomskega dela.

Oblika platnice diplomskega reda: v sredini zgoraj je napisano Univerza v Ljubljani in pod tem Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko in andragogiko. Na sredini platnice naj piše diplomsko delo, pod njim pa naslov diplomskega dela, ime in priimek kandidatke (kandidata) naj bo napisano desno spodaj. Spodaj v sredini bosta navedena kraj (Ljubljana) in leto izdelave. Prva stran diplomskega dela je enaka naslovnici, le da je levo spodaj napisano tudi ime mentorja (mentorice) in somentorja (somentorice) s celotnim pedagoškim nazivom, desno spodaj pa naveden študijski program kandidata. (Glej spodaj).

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Študenti
» Urniki
» Šolski koledar
» Študentska praksa
» Izredni študenti
» Skupni pedagoški predmeti
» Diplomski red
» Seminarski red
» Citiranje
» Plagiatorstvo
» Tutorstvo
» Izmenjave študentov
» DŠAP
Nazaj

DIPLOMSKI RED

(Velja za študente po starih programih)

V skladu s 154. členom Statuta Univerze v Ljubljani in Pravili Filozofske fakultete v Ljubljani je senat Filozofske fakultete dne 12. 3. 2003 sprejel naslednji Diplomski red.
Splošne določbe

Ta pravilnik določa splošni del postopkov izbire, prijave, zagovora in ocene diplomskega dela in postopek zaključka študija na Filozofski fakulteti. Posamezni oddelki imajo lahko oddelčne diplomske rede, s katerimi dodatno urejajo specifičnosti zgoraj navedenih postopkov.

Diplomsko delo je pisni izdelek, v katerem študent/študentka strokovno poglobljeno obdela problem, ki je določen s temo diplomskega dela. Diplomsko delo ima lahko priloge v drugih medijih.

Diplomski izpit je zadnji matični izpit študenta/študentke, ki lahko zajema snov več letnikov in lahko spremlja zagovor diplomskega dela.

Diplomsko delo mora biti rezultat samostojnega dela kandidata/kandidatke. Diplomsko delo je lahko tudi rezultat dela dveh ali več kandidatov/kandidatk, pri čemer mora biti iz njega razviden prispevek posameznega kandidata/kandidatke.

Kandidat/kandidatka lahko opravlja končno obveznost na dodiplomskem študiju (zagovarja svoje diplomsko delo, in/ali opravlja diplomski izpit) potem, ko opravi vse študijske obveznosti, ki so predpisane s študijskim programom na določeni študijski smeri, kar se preveri v tajništvu oddelka, ob prijavi diplomskega dela in/ali prijavi k diplomskemu izpitu.

Ko je diplomsko delo sprejeto kot ustrezno za zagovor, sledi zagovor in/ali diplomski izpit (glede na to, kaj določa posamezni študijski program).

Diplomsko delo je javni dokument, en izvod je shranjen v oddelčni knjižnici.
Izbira teme diplomskega dela

Kandidat/kandidatka si lahko temo diplomskega dela izbere v okviru vpisanega seminarja ali iz predlaganih tem na oddelku ali samostojno v soglasju z mentorjem/mentorico. Temo mora izbrati iz vpisanega študijskega programa; eno na enopredmetnem in po eno na vsakem od obeh dvopredmetnih študijskih programov.

Fakulteta podpira tudi interdisciplinarna diplomska dela. V takih primerih mora kandidat/kandidatka na enopredmetnem študijskem programu imeti somentorja/somentorico, ki ga predlaga mentor/mentorica. Somentor/somentorica mora s tem soglašati.

Kandidat/kandidatka, ki želi opraviti skupno diplomsko delo na dvopredmetnem študijskem programu, pa mora pridobiti pisno soglasje obeh mentorjev/mentoric in predstojnikov/predstojnic. Interdisciplinarno diplomsko delo, ki zajema področja dveh ali več tujejezikovnih programov, je praviloma sestavljeno v slovenskem jeziku.
Izbira mentorja/mentorice

Pred prijavo teme diplomskega dela se študent/študentka dogovori za mentorstvo z visokošolskim učiteljem/učiteljico.

Mentor/mentorica pri diplomskem delu je lahko visokošolski učitelj/učiteljica z nazivom redni profesor/redna profesorica, izredni profesor/izredna profesorica ali docent/docentka, ki je nosilec predmeta. Somentor/somentorica je lahko tudi izvajalec/izvajalka programa. V primeru, da na oddelku ni ustreznega strokovnjaka/strokovnjakinje, se lahko somentorja/somentorico izbira tudi izven fakultete.

Če izbrani mentor/mentorica meni, da tema ni iz njegovega oz. njenega strokovnega področja, napoti kandidata/kandidatko k drugemu visokošolskemu učitelju oz. učiteljici.

Študent/študentka sme zamenjati mentorja/mentorico ali somentorja/somentorico v soglasju s predstojnikom/predstojnico oddelka in praviloma prejšnjim mentorjem/mentorico. Za to predloži prošnjo v tajništvo oddelka.
Prijava teme diplomskega dela

Kandidat/kandidatka prijavi temo diplomskega dela in odda pisno dispozicijo najkasneje v treh mesecih po vpisu v absolventski staž.

Kandidat/kandidatka prijavi temo diplomskega dela na s strani oddelka predpisanem obrazcu. Obrazec dobi na spletnih straneh oddelka in ga izpolnjenega odda v tajništvu oddelka, oziroma obeh oddelkov, če je diplomsko delo skupno. Iz obrazca morajo biti razvidni naslednji podatki: ime in priimek kandidata/kandidatke, datum in kraj rojstva, naslov in elektronski naslov, študijska smer, delovni naslov diplomskega dela, kratko opredelitev teme, izjava mentorja/mentorice in somentorja/somentorice o prevzemu mentorstva, datum prijave diplomskega dela.

Če želi kandidat/kandidatka spremeniti temo prijavljenega diplomskega dela, mora v tajništvu oddelka vložiti novo prijavo. Temo lahko spremeni, če dobi soglasje mentorja/mentorice in predstojnika/predstojnice oddelka.
Izdelava diplomskega dela

Diplomsko delo mora biti napisano v slovenskem jeziku. Izjeme so diplomska dela na jezikovnih programih, ki so napisana v jeziku iz katerega diplomirajo. Prošnje za diplomsko delo napisano v tujem jeziku na drugih programih je potrebno nasloviti na Senat FF.

Diplomsko delo mora vsebovati naslednje dele in poglavja: naslovnico, kazalo, uvod, osrednji del, zaključek, vire in literaturo, izvleček v slovenskem in/ali angleškem jeziku in/ali povzetek v slovenskem in tujem jeziku, ter morebitne priloge.

Kandidat/kandidatka mora v diplomskem delu na zadnji strani priložiti pisno izjavo, da je njegov avtor/avtorica oziroma soavtor/soavtorica.

Diplomsko delo naj bo napisano na papirju formata A4. Besedilo naj bo enostransko natiskano, velikost črk naj bo 12, razmik 1,5 vrstice.

Obseg in oblika diplomskega dela naj bo v skladu z zahtevami oddelkov in ustrezen izbrani temi. Obseg skupnega diplomskega dela naj določita oba mentorja.

Diplomsko delo mora biti oblikovno in jezikovno korektno.
Predložitev diplomskega dela

Kandidat/kandidatka mora predložiti diplomsko delo v pregled mentorju/mentorici in somentorju/somentorici oziroma obema mentorjema/mentoricama. Diplomsko delo mora biti pregledano najpozneje v dveh mesecih. V nasprotnem primeru lahko kandidat/kandidatka predlaga predstojniku/predstojnici oddelka zamenjavo mentorja/mentorice. Kandidat/kandidatka mora upoštevati pripombe mentorja/mentorice in somentorja/somentorice in popraviti diplomsko delo.

O tem, kdaj je diplomsko delo zaključeno odločijo izbrani mentorji/mentorice in somentorji/somentorice.

Kandidat/kandidatka mora v tajništvu oddelka oddati vsaj dva vezana izvoda diplomskega dela. Vsaj tri izvode odda kandidat/kandidatka v primerih, ko ima dva mentorja oz. dve mentorici ali še somentorja/somentorico.

Če kandidat/kandidatka diplomskega dela ne odda v dveh letih, tema dela zapade in jo je potrebno ponovno prijaviti.
Prijava na zagovor diplomskega dela oziroma diplomski izpit

Kandidat/kandidatka se prijavi na zagovor diplomskega dela, in/ali na diplomski izpit, ko mu mentor/mentorica to odobri oz., ko izpolni pogoje, ki mu jih je predpisal oddelek.

Kandidat/kandidatka diplomsko mapo skupaj z indeksom odda v pregled v tajništvo oddelka. Potrjeno mapo odda v referatu za študentske zadeve, in sicer v naslednjih rokih:

Diplomski rok

Rok za prijavo

Novembrski

1. – 15. oktober

Februarski

3. – 15. januar

Aprilski

1. – 15. marec

Junijski

3. – 15. maj

Septembrski

1. – 15. julij

Kandidat/kandidatka brez statusa mora poravnati stroške opravljanja diplomskih obveznosti, v skladu z določili Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani.

Datuma zagovora diplomskega dela in/ali ustnega diplomskega izpita določi mentor/mentorica v sodelovanju z oddelčnim tajništvom. Kandidat/kandidatka mora za datum zvedeti vsaj en teden prej, in sicer iz objave na oglasni deski ali v oddelčnem tajništvu.
Zagovor diplomskega dela oziroma diplomski izpit

Zagovor diplomskega dela in diplomski izpit sta javna.

Zagovor diplomskega dela poteka v okviru seminarja pred mentorjem/mentorico in študentskim avditorijem ali pred komisijo za zagovor diplomskega dela.

Komisija za zagovor diplomskega dela ima na enopredmetnih programih tri člane/članice na dvopredmetnih programih pa dva člana oz. dve članici iz vrst visokošolskih učiteljev/učiteljic ali sodelavcev/sodelavk. Mentor/mentorica je tudi član/članica komisije.

Zagovor diplomskega dela oziroma diplomski izpit, ki poteka pred komisijo, vodi predsednik/predsednica diplomske komisije. Člane/članice in predsednika/predsednico komisije določi predstojnik/predstojnica v dogovoru z mentorjem/mentorico.

Skupno diplomsko delo se praviloma zagovarja pred skupno komisijo, ki jo sestavljajo člani/članice z obeh oddelkov. Ocena je pri skupni nalogi enotna, če se diplomsko delo zagovarja pred skupno komisijo, a se vpiše ločeno v dokumente oz. zapisnike obeh oddelkov.

Pri zagovoru diplomskega dela študent/študentka ustno predstavi svoje delo. Pri predstavitvi lahko uporablja avdiovizuelne in druge tehnične pripomočke. Če predstavitev poteka pred komisijo, po predstavitvi postavijo člani/članice komisije kandidatu/kandidatki vprašanja. Pri predstavitvi v seminarju pa mentor/mentorica vodi razpravo o predstavljenem diplomskem delu.

Če se dodiplomski študij zaključi z zagovorom diplomskega dela v seminarju, mentor po zagovoru oblikuje številčno oceno diplomskega dela.

Diplomski izpit poteka pred komisijo, ki ima tri člane/članice iz vrst visokošolskih učiteljev/učiteljic. Mentor/mentorica je tudi član/članica komisije. Pri diplomskem izpitu člani/članice komisije kandidatu/kandidatki postavljajo vprašanja.

Če se diplomsko delo zagovarja v seminarju in temu sledi diplomski izpit, mentor po zagovoru oceni ustreznost diplomskega dela z ocenama »pozitivno« ali »negativno«, komisija za diplomski izpit pa na osnovi predloženega diplomskega dela in mnenja mentorja oceni diplomsko delo s številčno oceno. Prav tako komisija za diplomski izpit poda številčno oceno diplomskega izpita. Če se diplomsko delo zagovarja pred komisijo za zagovor, komisija po predstavitvi in zagovoru diplomskega dela poda številčno oceno diplomskega dela.

Zagovor diplomskega dela in/ali diplomskega izpita traja največ dve uri. Na zagovoru oziroma izpitu mora kandidat/kandidatka izpričati znanje iz absolviranega programa*, in še posebej iz obravnavane teme v diplomskem delu.

Sklep o oceni diplomskega dela (ki je sestavljena iz ocene diplomskega dela in zagovora) in/ali diplomskem izpitu se vpiše v zapisnik o zagovoru diplomskega dela oziroma diplomskem izpitu, ki ga podpišejo člani/članice komisije.

Predsednik/predsednica komisije prebere sklep kandidatu/kandidatki in prisotnim na zagovoru. Zapisnik vsebuje tudi vprašanja, ki so bila postavljena kandidatu/kandidatki na zagovoru oziroma na diplomskem izpitu.

Če komisija oceni zagovor oziroma diplomski izpit kot nezadovoljiv in ga oceni z oceno nezadostno, se mora kandidat/kandidatka za zagovor diplomskega dela oziroma za diplomski izpit ponovno prijaviti.

Po končanem zagovoru in/ali diplomskem izpitu mentor/mentorica, oziroma predsednik/predsednica komisije zaključi mapo in jo skupaj z indeksom preda v tajništvo oddelka, od tu se posreduje v referat za študentske zadeve.

Ocena diplomskega dela in/ali diplomskega izpita se vpiše v indeks.

Referat pripravi začasno potrdilo o diplomiranju. Ko je diplomska listina izdelana, je kandidat/kandidatka pisno povabljen na svečano podelitev. Pred podelitvijo mora kandidat/kandidatka v oddelčni knjižnici pridobiti potrdilo, da je vrnil/vrnila vse knjige in poravnal/poravnala vse obveznosti do knjižnice. Potrdilo odda v referatu, kjer proti podpisu prevzame svoj indeks.
Pritožba na oceno

Če se kandidat/kandidatka ne strinja z oceno zagovora diplomskega dela in/ali diplomskega izpita oziroma diplomskega dela, lahko odda pisno pritožbo v referatu za študentske zadeve, najkasneje v treh dneh po zagovoru. Pritožba mora biti naslovljena na dekana/dekanjo.

Pritožba bo obravnavana v skladu s Pravilnikom o izpitnem režimu in drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja.
Končne določbe

Ta pravilnik začne veljati dan po sprejemu na seji Senata FF.

Dekanja:
Red. prof. dr. Neva Šlibar
Priloge temu pravilniku so:

Obrazec za prijavo teme diplomskega dela
Posebni del diplomskega reda oz. Diplomski red Oddelka za pedagogiko in andragogiko (v nadaljevanju)

DODATEK K DIPLOMSKEMU REDU — Oddelek za pedagogiko in andragogiko

Splošna navodila

Študent oziroma študentka* odda tri vezane izvode diplomskega dela, tiskanega obojestransko, tudi ko gre za dvopredmetni študij. Poleg treh vezanih izvodov študent obvezno odda še zapis na CD - el. optični disk - v pdf. formatu, ker so diplomska dela objavljena na spletni strani Oddelka.
Komisija za diplomski izpit z zagovorom je tričlanska tudi v primeru dvopredmetnega študija.
Kandidat mora vezano diplomsko delo in el. optični disk oddati v tajništvu Oddelka do prvega v mesecu, ko je predviden zagovor.
Zagovor poteka na naslednji način:

komisija za zagovor diplomskega dela se določi na seji Sveta Oddelka;
pred zagovorom diplomskega dela morajo vsi člani komisije pozitivno oceniti nalogo;
zagovor diplomskega dela je javen, obvestila o zagovoru so objavljena na oglasni deski oddelka najmanj teden dni pred datumom zagovora;
zagovor vodi in začne predsednik komisije za zagovor, ki na kratko predstavi kandidata in ugotovi, da ima opravljene vse s študijskim programom predpisane obveznosti;
kandidat ima pravico predstaviti svoje delo v 15 minutah; sledi mentorjeva ocena naloge in vprašanja mentorja, članov in predsednika komisije, za njimi pa z odobritvijo predsednika tudi vprašanja navzočih pri zagovoru;
vprašanja naj bodo zastavljena tako, da lahko kandidat nanje odgovori v največ 30 minutah; pred odgovarjanjem na zastavljena vprašanja ima pravico do 15-minutne priprave na zagovor;
po opravljenem zagovoru se ločeno sestane komisija za zagovor diplomskega dela in se posvetuje o uspešnosti zagovora in oceni diplomskega dela, pri čemer oceno predlagajo po vrstnem redu: mentor (mentorica), člani (članice) komisije in predsednik (predsednica) komisije;
glede ocene mora biti doseženo soglasje; če soglasja o oceni ni, se sestavi poseben zapisnik, v katerega se zapiše ločeno mnenje člana(ov) komisije, ki se z oceno ne strinja(jo); član komisije, ki se z oceno ne strinja, ima pravico zahtevati razveljavitev ocene, o čemer odloča predstojnik oddelka;
sklep o oceni diplomskega dela se vpiše v zapisnik o diplomskem izpitu z zagovorom diplomskega dela, ki ga podpišejo vsi člani komisije; ta sklep prebere predsednik komisije kandidatu in prisotnim pri zagovoru.;
zapisnik vsebuje tudi vprašanja, ki so bila postavljena pri zagovoru;
ocena diplomskega dela in zagovora se vpiše v indeks.

5. Pri končni oceni diplomskega dela in zagovora komisija upošteva predvsem:

širino in poglobljenost teoretsko podlage;
metodološko ustreznost diplomskega dela;
poznavanje domače in dostopne tuje literature;
razčlenjevalno temeljitost;
samostojnost, prodornost, izvirnost in ustvarjalnost pri nastajanju diplomskega dela;
V končni oceni diplomskega izpita z zagovorom se upošteva tudi znanje iz širšega področja diplomskega dela.

Kandidat/ka, ki mora po zagovoru diplomske naloge narediti popravke le-te, to naredi v roku enega meseca, sicer se mora ponovno prijaviti in jo zagovarjati.

* V nadaljevanju smo zaradi enostavnosti povsod uporabili v slovenščini običajno moško obliko.

Navodilo za izdelavo diplomskega dela

Poleg določil Pravilnika o diplomskem delu FF je pri urejanju diplomskih del treba upoštevati še sledeča navodila:

1. Struktura in ureditev besedila

Diplomsko delo mora biti praviloma napisano v slovenskem jeziku in mora biti jezikovno neoporečno. Obsega približno 50 – 100 strani. Diplomsko delo mora biti napisano na papirju formata A4. Razmaki med vrsticami so ena in pol. Velikost črk je 12. Diplomsko delo naj bo trdo vezano v platno ali drugi ustrezni material, tiskanje obojestransko. Barva je poljubna.

Če diplomsko delo ni napisano v slovenskem jeziku (za kar je potrebno soglasje senata fakultete), mora imeti na koncu povzetek s ključnimi pojmi v slovenskem in angleškem jeziku. Ta povzetek mora biti vezan skupaj z besedilom diplomskega dela. Poleg tega mora biti v slovenskem jeziku napisana tudi naslovna stran in kazalo diplomskega dela.

Oblika platnice diplomskega reda: v sredini zgoraj je napisano Univerza v Ljubljani in pod tem Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko in andragogiko. Na sredini platnice naj piše diplomsko delo, pod njim pa naslov diplomskega dela, ime in priimek kandidatke (kandidata) naj bo napisano desno spodaj. Spodaj v sredini bosta navedena kraj (Ljubljana) in leto izdelave. Prva stran diplomskega dela je enaka naslovnici, le da je levo spodaj napisano tudi ime mentorja (mentorice) in somentorja (somentorice) s celotnim pedagoškim nazivom, desno spodaj pa naveden študijski program kandidata. (Glej spodaj).

Primer naslovnice in prve strani diplomskega dela

2. Struktura diplomskega dela:

naslov diplomske naloge, povzetek in ključne besede v slovenskem in angleškem jeziku;
kazalo vsebine (v primeru empiričnih nalog tudi kazalo preglednic, kazalo slik, kazalo grafikonov, kazalo prilog);
uvod: opredelitev izbrane teme;
jasno opredeljen problem in izhodiščne teze;
pojmovno-teoretična izhodišča;
v primeru, da je diplomsko delo teoretično, sledi obravnava opisanega problema z uporabo ustrezne metodologije teoretičnega raziskovanja in uporabo ustreznih virov in literature;
v primeru, da je diplomsko delo empirično, praviloma sledi širša teoretična osvetlitev problema empiričnega dela, temu pa sledi empiričen del naloge z jasno opredelitvijo problema empirične raziskave, delovnih hipotez, opisom metodologije, predstavitvijo ter interpretacijo rezultatov;
sklepni del s povzetkom ugotovitev teoretičnega in/ali empiričnega dela
abecedni seznam literature;
morebitne priloge;
IZJAVA O AVTORSTVU IN OBJAVI NA SPLETNIH STRANEH

Sestavni deli diplomske naloge so razvrščeni po naslednjem zaporedju: naslovna stran, povzetek s ključnimi besedami v slovenskem in angleškem jeziku, uvod, glavno besedilo, sklep, seznam literature in morebitne priloge (npr. raziskovalni instrumenti, dodatne tabele), izjava o avtorstvu. Besedilo mora biti zaporedno oštevilčeno od prve do zadnje strani. Glavno besedilo je razdeljeno na poglavja in podpoglavja. Podpoglavja in morebitne nadaljnje členitve besedila morajo biti razločno označene s podnaslovi. Priloge niso oštevilčene, ampak so naslovljene – in če jih je več – označene z velikimi črkami (npr. : Priloga A: Vprašalnik o študijskih motivih).

3. Grafi, tabele in slike

Grafi, tabele in slike (sheme, itd.) morajo biti označene in oštevilčene. Naslov se nahaja nad ali pod posameznim grafom, tabelo ali sliko, enotno po vsem diplomskem delu. Grafi, tabele in slike morajo biti praviloma postavljene na mesta, kamor vsebinsko sodijo, hkrati pa morajo biti v besedilu omenjene tako, da se navede njihova številka (npr. glej tabelo 1). Če je tabela ali slika prevzeta iz literature, mora biti neposredno pod tabelo in sliko natančno naveden vir (npr. Vir: Statistični letopis Slovenije 1991 (1992). Letnik XXX. Ljubljana. Zavod Republike Slovenije za statistiko).

4. Sklici v besedilu:

Glej stran "Citiranje / Sklici v besedilu"

5. Seznam literature

Glej stran "Citiranje / Seznam literature"

6. Reference in opombe

Pod črto se (v pomanjšanem tisku) navajajo le opombe. Mesto v besedilu, na katero se nanaša opomba pod črto, se označuje s številko. Številčenje opomb je zaporedno od začetka do konca besedila. Če se opomba nanaša le na besedo ali besedno zvezo v stavku, vstavimo številko opombe takoj ob njej. Če pa se opomba nanaša na celoten zapisani stavek, postavimo številko opombe za ločilom na koncu stavka.

7. Priloga na CD - ju

Priloga diplomski nalogi je elektronski zapis na CD - ju v PDF formatu (Adobe Acrobat), v MS Word. Datoteka naj bo poimenovana takole:

2012-Priimek-Ime (zapisano brez šumnikov)!!!

Enako mora biti označen tudi CD.

Skupna vrednost dokumenta se sme presegati 10 MB, slikovne priloge naj bodo ustrezno pomanjšane.

8. Primeri

IZGLED NASLOVNICE DIPLOMSKEGA DELA

IZGLED PRVE STRANI DIPLOMSKEGA DELA

IZJAVA O AVTORSTVU IN OBJAVI NA SPLETNIH STRANEH

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

PRIROČNIK ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA 3. izpopolnjena izdaja Avtorji: dr. Branka Čagran dr. Majda Pšunder dr. Samo Fošnarič Judita Ladič Maribor, 2008

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Spoštovani,

najprej se Vam najlepše zahvaljujemo za Vaše sporočilo. Veseli nas, da ste se obrnili na nas ter našo pomoč. Z veseljem Vam bomo pomagali!

Narava dobrega sodelovanja je vsekakor zavzeta z dobro in jasno zasnovanimi osnovnimi koraki/željami. Z vsemi našimi »novimi« potencialnimi »sodelavci« skušamo najprej vzpostaviti tesnejši, zaupanja-vredni in profesionalni odnos ter šele nato preidemo k vsebinskemu delu pomoči. Vsakemu novemu potencialnemu »sodelavcu« se v začetku porajajo številna vprašanja o kompetentnosti in strokovnosti naše pomoči. Tekom naših sporočil ter dela boste sami prepoznali in ugotovili našo strokovnost in profesionalnost.

Naša osnovna pomoč je usmerjena v nudenje splošne pomoči pri urejanju besedil; v tehnično ter vsebinsko pomoč oziroma urejanje besedil (oblikovanje besedil, raziskovanje in pridobivanje raznih podatkov, ki jih lahko potencialni »sodelavci« uporabijo v različne namene: poslovne, osebne, itd.). Pri tem dajemo velik poudarek na profesionalnost in natančnost ter vsekakor tudi vestnost.

Predlagamo, da v nadaljevanju navedemo nekaj osnovnih korakov morebitnega prostovoljnega medsebojnega sodelovanja ter tako vzpostavimo osnovni odnos, pred morebitnim skupnim prostovoljnim medsebojnim sodelovanjem.

Za pričetek osnovanja prostovoljnega medsebojnega sodelovanja Vas naprošamo, če nam posredujete vso gradivo, ki ste ga že uspeli morebiti pripraviti za Vaš »problem« oziroma zbrati. Prav tako Vas prosimo, če nam posredujete tehnična navodila, ki veljajo v Vaši organizaciji/podjetju za obdelovanje določenega tematskega področja.

PREDLAGAMO, DA NAJPREJ PODROBNEJE OPREDELIMO SMERNICE ZA PREUČEVANJE TEMATIKE OZIROMA TEMATSKO PODROČJE (PREDVIDENA OZIROMA PREDLAGANA TEMATIKA PREUČEVANJA: "X").

PRAV TAKO VAS NAPROŠAMO, DA POSREDUJTE ŽE MOREBITI PRIPRAVLJENO "GRADIVO" V PREGLED (TO ZAJEMA MOREBITNO LITERATURO/VIRE, MOREBITNE IZHODIŠČNE TOČKE - CILJE, METODE, TRDITVE, SMERNICE EMPIRIČNE RAZISKAVE OZIROMA IZHODIŠČNO ŠTUDIJO - DISPOZICIJO, ITD.; ALI PA ZGOLJ ZAMISLI):

Tematika: X
Osebne želje/cilje s samim preučevanjem:
Kaj dejansko želite preučiti?
Zakaj/namen?
Kaj je cilj Vašega preučevanja?
Vaše osebne želje (trditve, kaj želite dejansko preveriti s preučevanjem)?
Na katera ključna vprašanja želite odgovoriti s samim preučevanjem?
Na kakšen način želite izvesti samo raziskavo (v kolikor bo seveda vključena)?
Kaj bo "ciljni vzorec"?
Predvidena velikost "ciljnega vzorca"?
itd.

Na kakšen način želite/menite, da bi bilo dobro dobljene empirične podatke obdelati.
Želeni vsebinski potek celotnega dela (Okvirno kazalo - v kolikor ga še nimate zamišljenega, ga bomo nato oblikovali skupaj).

PRAV TAKO VAS NAPROŠAMO, DA NAM POSREDUJETE TEHNIČNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE BESEDILA.

NA OSNOVI TEH POSTAVK BO MOGOČE V NADALJEVANJU OBLIKOVATI ČASOVNI ROK TER OSTALE SPECIFIKACIJE MEDSEBOJNEGA SODELOVANJA. ZA VSA NADALJNJA VPRAŠANJA TER POJASNITVE SMO VAM VENOMER NA VOLJO PREKO ELEKTRONSKE POŠTE.

Če se strinjate z osnovnimi postavkami našega dela, Vam bomo v nadaljevanju posredovali nadaljnje korake morebitnega prostovoljnega medsebojnega sodelovanja.

Za vsa nadaljnja vprašanja se lahko venomer obrnete na nas! Z veseljem Vam bomo poskušali odgovoriti na vsa Vaša vprašanja!

V pričakovanju Vašega odgovora!

*** Večina naših novih "potencialnih sodelavcev" so posamezniki, ki so bili priporočeni s strani že obstoječega "sodelavca". V primeru, da temu ni tako, bodo primarni koraki opredeljevanja tematike ter ostalih podrobnosti nekoliko bolj natančni za razjasnitev vseh nejasnosti in morebiti trajali nekoliko dlje časa. Iz tega razloga Vas naprošamo, da skušate čim bolj natančno opredeliti Vaše želje, ideje, cilje, domneve, trditve, ipd.

---------------------------------------------------------------------------------------------------

V nadaljevanju Vam navajamo nekaj osnovnih postavk prostovoljnega medsebojnega sodelovanja. Navajamo predvsem podatke o izbiri in vrednotenju področja pomoči:

Področje pomoči:

Pomoč pri oblikovanju teoretičnega dela študije (za tematiko, ki ustreza bazi podatkov)
= po dogovoru (odvisno od področja tematike)
Pomoč pri oblikovanju teoretičnega dela študije (za tematiko, ki ni v bazi podatkov)
= po dogovoru (odvisno od področja tematike)
Pomoč pri oblikovanju teoretičnega in empiričnega dela študije (za tematiko, ki ustreza bazi podatkov)
= po dogovoru
Pomoč pri oblikovanju teoretičnega in empiričnega dela študije (za tematiko, ki ni v bazi podatkov)
= po dogovoru (odvisno od področja tematike)

Vsebina pomoči (odvisno od Vaše problematike in področja):

Pomoč pri pripravi izhodiščnega dokumenta.
Pomoč pri pripravi relevantne in ažurne literature.
Pomoč pri pripravi relevantnih in ažurnih virov.
Pomoč pri pregledu relevantne literature in virov.
Pomoč pri izboru najustreznejše literature in virov.
Pomoč pri obdelovanju tematike z teoretičnega vidika.
Pomoč pri pripravi virov za izvedbo empiričnega dela študije.
Pomoč pri izvedbi empiričnega dela študije.
Pomoč pri obdelavi podatkov s potrebnimi statističnimi programi.
Pregled celotnega besedila.
Upoštevanje morebitnih navodil ali napotkov (komentarjev).
Pomoč pri popravljanju ali odpravljanju pomanjkljivosti.
Pomoč pri vsebinski dopolnitvi študije na delih, kjer bi bilo to potrebno.
"Up to date" podatki.
Strokovna pomoč in usmerjanje.
Nenehna komunikacijska podpora.
Pomoč le/samo v slovenskem jeziku.
Vsi nadaljnji napotki/popravki všteti/vsebovani v prvotni pomoči.

Tehnična optimizacija besedila:
Upoštevanje vseh tehničnih navodil za oblikovanje besedila.
Oblikovanje naslovov in podnaslovov s slogi.
Pravilno avtomatizirano številčenje strani s prelomi ter odseki strani.
Ureditev robov besedila v skladu z tehničnimi navodili.
Določitev in ureditev pravilnih razmikov med vrsticami.
Uporaba pravilnega tipa pisave.
Oblikovanje in postavitev glavnega avtomatiziranega kazala s slogi, avtomatiziranega kazala tabel, grafov ali slik.
Pravilna razporeditev strani z uporabo prelomov strani.
Pregled pravilnosti navajanja virov v skladu z tehničnimi navodili.
Ureditev odmikov pri naslovih, podnaslovih ter naštevanju.
Upoštevanje ostalih tehničnih navodil.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

PREDGOVOR
V času študija na fakulteti se študentje v okviru študijskega procesa srečujejo tudi s pisanjem strokovnih besedil, med katerimi so najpogostejše seminarske naloge. Študij pa zaokroţuje diplomsko delo. Senat Univerze v Mariboru je na 3. izredni seji dne 4. 9. 2008 sprejel Pravilnik o postopku priprave in zagovora diplomskega dela na dodiplomskem študiju, št. A 3/2008-41 AG, v nadaljevanju Pravilnik, ki fakultete obvezuje, da obstoječa »Navodila za izdelavo diplomskega dela« uskladijo z novim Pravilnikom (10. člen). Ta priročnik je namenjen študentom za izdelavo diplomskega dela na študijskih programih, sprejetih pred 11. 6. 2004. Za nove, bolonjske študijske programe bodo navodila objavljena kasneje. Vsebino priročnika smo razdelili na pet poglavij. V prvem poglavju so globalno opredeljene dvoje, za študenta temeljne vrste pisnih strokovnih besedil (seminarska naloga, diplomsko delo). Sledi drugo, najobseţnejše, v katerem podrobno predstavljamo celoten proces diplomskega, tako teoretičnega kot empiričnega in praktičnega raziskovalnega dela (od snovanja teme do pisanja poročila). V tretjem poglavju podajamo nekaj temeljnih značilnosti oblikovnega (zunanjega) izgleda diplomskega dela. V četrtem poglavju so navedena vsa gradiva in dokumenti, ki jih študent odda pred zagovorom diplomskega dela v referatu za študentske zadeve. Sledi peto poglavje, v katerem namenjamo pozornost sklepnemu dogodku, to je zagovoru diplomskega dela. V zadnjem, šestem, pa dajemo študentom priloţnost, da svoje delo, preden ga oddajo, ovrednotijo sami s pomočjo lestvice samovrednotenja. Avtorji opozarjamo uporabnike priročnika, da smo se trudili priročnik terminološko čimbolj posloveniti. Tako boste opazili, da sicer uveljavljeni tuj termin nadomeščamo s slovenskim (npr. tabela – preglednica itd.). Izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za ţenski in moški spol. Naš predgovor zaključujemo s pogledom v prihodnost. Nikakor namreč ne ţelimo, da bi bil ta priročnik neprijeten, ali celo nesmiseln imperativ, ampak strokovno teoretično in empirično preverjeno ogrodje vsebinsko raznolikih diplomskih del. Zato ga bomo skupaj z vami, uporabniki, izpopolnjevali, da bi dosegli višjo stopnjo strokovne dovršenosti ter uporabnosti. Študentje, mentorji in drugi, ki boste v tej knjiţici iskali odgovore na porajajoča se metodološka vprašanja pri nastajanju diplomskega dela (pa tudi seminarskih nalog in drugih vrst strokovnih besedil), posredujte svoje pripombe, ţelje in predloge avtorjem. Trudili se bomo, da bodo postali del priročnika v prihodnje. Ob tem pa nikakor ne mislimo, da odstopanja od zapisanega v pričujočem priročniku niso dopustna; mogoča so (npr. pri prevzemanju, dokumentiranju spoznanj drugih avtorjev, rabi opomb, lahko tudi v sami strukturi diplomskega dela), seveda po dogovoru z mentorjem. Spoštovani študentje, ţelimo, da bi vaše diplomsko delo nastajalo z vašim osebnim zadovoljstvom in slednjič doţivelo časten epilog – zagovor, ki se ga boste vi in vaši mentorji radi spominjali. Avtorji

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

1. VRSTE PISNIH STROKOVNIH BESEDIL
V okviru študijskega procesa pa tudi izven njega se študent srečuje z različnimi pisnimi besedili. Osredotočili se bomo na zanj sklepno, najzahtevnejše, to je diplomsko delo, pri čemer pa velja, da so tudi npr. referati, strokovni in znanstveni članki, doktorske disertacije, magistrska dela in slednjič seminarske naloge tako kot diplomska dela standardizirano sestavljena in strukturirana besedila.
1.1. SEMINARSKA NALOGA
V seminarski nalogi študent strokovno teoretično ali teoretično in empirično obravnava temo, ki je teoretsko (empirično) praviloma ţe obdelana, torej je le izjemoma njegovo samostojno strokovno delo. Običajno študent v seminarski nalogi primerja strokovna in znanstvena spoznanja različnih avtorjev, lahko pa v njej tudi predstavi spoznanja lastne empirične raziskave manjšega obsega (npr. študije primera, pilotske raziskave). Študent teoretska in empirična spoznanja argumentirano vrednoti, in sicer tako z vidika spoznanj drugih ekspertov kakor tudi z vidika lastnega znanja in osebnih izkušenj. Z izdelavo seminarske naloge študent širše in globlje spozna vsebino posameznega študijskega predmeta, izkaţe sposobnost za samostojno uporabo strokovnih in znanstvenih virov ter za izvedbo krajših, enostavnejših empiričnih raziskav in slednjič sposobnost za strokovno pisno sporočanje. (Gl. in prim. Kobeja, 2002, str. 7; Zelenika, 2000, str. 260; Ţiţmond, 1998, str. 3.)
1.2 DIPLOMSKO DELO
Diplomsko delo je zahtevnejše in obseţnejše samostojno, pisno strokovno delo, v katerem študent univerzitetnega in visokošolskega študija pod vodstvom mentorja, lahko tudi somentorja, kompleksno obdela bodisi bolj aktualno teoretično ali bolj praktično strokovno temo (Zelenika, 2000, str. 265). Temo diplomskega dela študent prijavi po dogovoru z mentorjem na obrazcu Priloga 1. Diplomsko delo je napisano v slovenskem jeziku s povzetkom v tujem jeziku. Cilji diplomskega dela so:
- uporabljanje v okviru dodiplomskega študija pridobljenega teoretičnega in praktičnega strokovnega znanja pri samostojnem razreševanju aktualnih teoretsko-praktičnih problemov;
- pridobivanje in uporabljanje strokovne in znanstvene literature;
- uporabljanje metodologije znanstvenega raziskovanja določenega strokovnega področja;
- priprava na pisanje različnih raziskovalnih poročil;
- upoštevanje temeljnih etičnih načel znanstvenoraziskovalnega dela, kot so npr.: prostovoljnost sodelovanja v raziskavi, pravica udeleţencev do anonimnosti, uporaba raziskovalnih izsledkov izključno v raziskovalne namene. (Gl. in prim. Cencič, 2002, str. 20-22; Flere, 2000, str. 58-61; Kobeja, 2002, str. 8-9; Zelenika, 2000, str. 265.)

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

1.3 POSEBNOSTI DIPLOMSKIH DEL NA UMETNIŠKIH PROGRAMIH
1.3.1 Glasbena pedagogika
V soglasju z mentorjem lahko študent izbere moţnost koncertnega nastopa (adekvatno temu javno izvedbo samostojnega avtorskega dela), ki ga prijavi sočasno s prijavo teme diplomskega dela. V tem primeru komisija oceni študentov koncertni nastop in ta ocena je sestavni del ocene diplomskega dela.
1.3.2 Likovna pedagogika
Diplomsko delo na enopredmetnem študiju Likovna pedagogika poleg teoretičnega dela vsebuje tudi kreacijo in predstavitev likovnih del, kadar to zahteva obravnavana tema, o čemer se študent dogovori z mentorjem. Kreacija in predstavitev likovnih del so lahko študentova lastna dela ali / in z likovnimi sredstvi izraţeni oziroma vizualizirani rezultati v diplomskem delu obravnavane teme. Študent jih v času zagovora diplomskega dela predstavi v obliki razstave, lahko pa tudi v kateri drugi, javnosti dostopni obliki. Dokazila o tem morajo biti v obliki slikovnega gradiva vsebovana tudi v teoretičnem delu diplomskega dela.
1.4 DIPLOMSKA DELA V TUJEM JEZIKU
Študenti lahko pripravijo diplomsko delo v tujem jeziku s povzetkom v slovenskem jeziku v primerih in na način, kot je določen v Pravilniku o izdelavi diplomskih del vseh stopenj študija v tujem jeziku na UM, št. A5/2008 – 41 AG.
1.5 VRSTE DIPLOMSKIH DEL
Diplomska dela so različna, kakor so različni raziskovalni problemi in metodologija njihovega proučevanja. V skladu z različnimi kriteriji obstajajo različna razvrščanja, najbolj pa je uveljavljena tako na področju naravoslovno-tehniških in naravoslovno-biotehniških ter medicinskih pa tudi druţboslovno-humanističnih znanostih (gl. Zelenika, 2000, str. 85) delitev na teoretična in empirična diplomska dela. Na nekaterih svojstveno interdisciplinarnih področjih (kot je npr. izobraţevanje na razredni stopnji, izobraţevanje na predšolski vzgoji ipd.) pa obstajajo tudi praktična diplomska dela.
1.5.1 Teoretično diplomsko delo
Je delo, ki nastane na osnovi študija literature; temeljni inštrument zbiranja podatkov je torej literatura. Študent odgovarja na zastavljena raziskovalna vprašanja, tako da analizira in primerja dosedanja znanstvena spoznanja o raziskovalnem problemu. Pri tem odkriva podobnosti in razlike, izpeljuje temeljne ugotovitve in predloge. (Gl. in prim. Cencič, 2002, str. 14; Kobeja, 2002, str. 75.)

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

NAVODILA ZA UREJANJE ZNANSTVENIH IN STROKOVNIH BESEDIL
Struktura in ureditev besedila
Znanstveno in strokovno besedilo, ki temelji na raziskovalnem delu, se od ostalih besedil loči z doslednim sklicevanjem na ustrezne vire.
V nadaljevanju sledijo pravila in zgledi, ki veljajo za navajanje virov v diplomskih in magistrskih delih ter doktorskih disertacijah, izdelanih na Fakulteti za družbene vede. Za specifična navodila glede strukture in ureditve besedila je treba pogledati tudi pravilnike o diplomskem, magistrskem in doktorskem delu. Prav tako je za pisanje člankov treba pogledati navodila posamezne revije (Teorija in praksa, Družboslovne razprave), pri pisanju seminarskih nalog in ostalih pisnih nalog pri posameznih predmetih pa upoštevati še strukturne zahteve, ki jih postavljajo njihovi nosilci in izvajalci.
Za vsa besedila velja, da morajo biti napisana z obojestransko poravnano, velikost črk naj bo 12, razmik med vrsticami pa 1,5.
Diplomsko delo, magistrsko / specialistično delo ali doktorska disertacija ima, skladno s pravilnikom, ki ureja izdelavo posameznega dela, naslednje zaporedje:
 naslovnica,
 prva notranja stran,
 obrazec Izjava o avtorstvu, ki ga najdete na strani obrazcev za dodiplomski oz. podiplomski študij,
 povzetek (z enojnim razmiku med vrsticami), naslov in 3–5 ključnih besed v slovenščini in angleščini (za diplomsko delo: povzetka na eni strani, od 150 do 200 besed; za magistrsko delo 2. stopnje: povzetka na eni strani, od 150–250 besed, za znanstveno magistrsko delo: povzetka na dveh ločenih straneh, do 500 besed; za doktorsko disertacijo: povzetka od 2-4 strani),
 kazalo,
 uvod,
 glavno besedilo,
 sklep,
 seznam literature,
 morebitne priloge (npr. raziskovalni instrumenti, dodatne tabele).
Če želi avtor v diplomsko, magistrsko / specialistično delo ali doktorsko disertacijo dodati tudi zahvalo, je ta pred izjavo o avtorstvu.
Strani besedila morajo biti zaporedno oštevilčene z arabskimi številkami od prve notranje do zadnje strani, zaporedna številka stoji na sredini spodaj, pri čemer se številka izpisuje od vključno kazala napreji. Diplomska, magistrska, specialistična in doktorska dela morajo biti natiskana dvostransko (od kazala dalje). Uvod je prva dvostransko natisnjena stran. Glavno besedilo je razdeljeno na poglavja, ki so zaporedno oštevilčena z arabskimi številkami, in sicer na način 1, 1.1, 1.2 itd. Podpoglavja in morebitne nadaljnje členitve besedila morajo biti razločno označene s podnaslovi. Priloge niso oštevilčene, pač pa so naslovljene in – če jih je več – označene z velikimi črkami (npr. Priloga A: Vprašalnik o političnih stališčih prebivalcev Ljubljane, pri tem je treba upoštevati tudi prilogo Č). Pri naštevanju se posamezne enote nadaljnje označujejo z arabskimi številkami (npr. Priloga A.1).
Tabele in slike
Tabele in slike (grafi, sheme itd.) morajo biti označene dvoštevilčno in naslovljene. Njihov naslov mora biti nad tabelo ali sliko. Prva zaporedna številka označuje številko poglavja, druga pa tabelo ali sliko (npr. Tabela 1.1: Gibanje rodnosti v Skandinaviji). Tabele in slike morajo biti postavljene na mesta, kamor vsebinsko sodijo, hkrati pa morajo biti v besedilu omenjene tako, da se navede njihova številka, npr. (glej Tabelo 1.1).

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Če je tabela ali slika prevzeta iz literature, mora biti neposredno pod tabelo in sliko natančno naveden vir – npr. Vir: Zavod Republike Slovenije za statistko (1991, 34) in vključen v seznam virov, npr. Zavod Republike Slovenije za statistiko. 1991. Statistični letopis Slovenije. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.
Citiranje in povzemanje
Velja splošno pravilo: karkoli nelastnega avtor besedila uporabi pri pisanju, je to vedno treba označiti s citatom oz. sklicem na primernem mestu v besedilu, in to ne glede na vir (internet, knjiga, revija, zbornik, časopis itd.). To velja tako za neposredne navedke (citiranje) kot tudi za uporabo idej in ugotovitev drugih avtorjev z lastnimi besedami (povzemanje).
Krajši citati (pet vrstic ali manj) so vključeni v besedilo brez presledka ali nove vrstice. Začetek in konec citata sta označena z dvojnimi narekovaji. Na koncu citata mora biti natančno naveden vir po pravilih za navajanje literature. Če je citat daljši od petih vrstic, ga je treba postaviti v novo vrsto s povečanim odmikom od levega roba in ga izpisati v pomanjšanem ali poševnem tisku. V tem primeru se citat ne označi z narekovaji.
Tudi pri povzemanju ali sklicevanju (brez dobesednega citiranja) je treba na ustreznem mestu natančno navesti podatke o viru.
Navajanje virov:
Fakulteta za družbene vede za navajanje virov in literature uporablja Chicago Manual of Style (CMS), 16. izdajo. Č (03)8 Chicago. Nadaljnja navodila CMS so dostopna prek: http://www.chicagomanualofstyle.org.
Navajanje virov je sestavljeno iz dveh delov: oznake v oklepajih v besedilu (t. i. navedenke), ki daje kratko informacijo o avtorju, letnici vira in mesta v viru (predvsem strani), ter seznama virov, ki daje popolno bibliografsko informacijo. Vse, kar je navedeno v oklepajih v besedilu, mora biti natančno navedeno v seznamu virov, ter vse, kar je v seznamu virov, mora biti navedeno in uporabljeno v besedilu.
Kako navajati v besedilu:
Samostojni avtor
(Katuranić 1993)
Dva avtorja
(Berger in Luckmann 1988)
Trije ali več avtorjev
(Mowbray in drugi 1996) V tem primeru morajo biti v seznamu virov navedeni vsi avtorji.
Navajanje točno določene strani ali razpona strani
(Katuranić 1993, 23) (Katuranić 1993, 15–21) Točno določene strani morajo biti navedene vedno, ko gre za citat, ko se sklicujemo na določeno misel ali ko gre za podatek, ki smo ga pridobili iz navedenega vira. Za razpon strani uporabimo stični pomišljaj.
Navajanje določenih delov besedila, če zaradi elektronskega dostopa ali narave besedila (če so npr. pomembnejša poglavja, odstavki, členi ali točke ipd.) ni mogoče ali pa ni smiselno navajati strani
(Waltz 1979, 1. pogl.)
Organizacija ali skupina kot avtor
(Global Environment Coordination 1994)
Organizacija ali skupina kot avtor, ko ni znano leto nastanka vira
(Amnesty International, 7 tč.)
Primarni vir (dokument) namesto individualnega ali
(Ustanovna listina Združenih narodov, 51. čl.)
kolektivnega avtorja
Navajanje po drugem (sekundarnem) viru
(Mannheim v Jambrek 1992, 33) Če je le mogoče, preverimo in uporabimo prvotni vir. Ko to ni mogoče ali smiselno, moramo natančno navesti tudi stran(i) v sekundarnem viru, kjer je povzet ali citiran prvotni vir.
Več del istega avtorja z enako letnico (k letnici se dodajo še črke po abecednem redu)
(Luckmann 1988a, 101)
Hkratno navajanje več virov (ločimo jih s podpičji)
(Luckmann 1996; Benko 1997; Bučar 1997) Najprej navedemo starejše vire in potem novejše, med viri, ki so nastali v istem letu, pa uporabimo abecedno zaporedje.
Navajanje internetnih virov (Sistema se je potrebno držati skozi celotno besedilo. Vse internetne vire se v enotnem končnem seznamu Literature na koncu besedila navede po abecedi skupaj z ostalimi viri.)
po avtorju ali nosilcu spletne strani/ članka/ prispevka... npr. (Luckmann 1996, 16) ali (RTVSLO 2008, 11. april); če ni avtorja, z naslovom dokumenta/ zakona oz. z naslovom časopisnega članka, ki nima avtorja npr. (Splošna deklaracija človekovih pravic 1948) ALI (Chicago Tribune 1994); če se navaja internetno stran kot celoto pa npr. (World Health Organization).

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Seznam virov:
Splošno pravilo je, da so s poševnim tiskom poudarjeni tisti deli virov, ki nam omogočajo, da jih najlažje najdemo. V primeru knjig so to njihovi naslovi, v primeru zbornikov naslovi zbornikov in v primeru člankov iz revij naslovi revij.
Vse v besedilu (tako v glavnem besedilu kot v opombah) uporabljene vire uredimo v enoten seznam virov na koncu besedila, ki je urejen po abecedi priimkov avtorjev, imen institucij in naslovov dokumentov. Seznam o virih na koncu ima naslov Literatura. Več virov istega avtorja uredimo po starosti od starejših k novejšim. Če se avtorji ali institucije ponavljajo, jih v celoti zapišemo le prvič in potem uporabimo ---:
Benko, Vlado. 1997a. Znanost o mednarodnih odnosih. Ljubljana: FDV. --- 1997b. Zgodovina mednarodnih odnosov. Ljubljana: ZPS.
Sicer pa sledimo naslednjim zgledom (za posebne primere glej tudi CMS):
Knjige:
Samostojni avtor
Jambrek, Peter. 1992. Uvod v sociologijo. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Dva avtorja
Berger, Peter in Thomas Luckmann. 1966/1988. Družbena konstrukcija realnosti. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Trije ali več avtorjev
Mowbray, Carol T., Susan Lanir in Marilyn Hulce, ur. 1985. Women and mental health: new directions for change. New York: Harrington Park Press.
Zbornik
Hewson, Martin in Timothy J. Sinclair, ur. 1999. Approaches to Global Governance Theory. Albany: State University of New York Press.
Organizacija ali skupina kot avtor
Global Environment Coordination. 1994. Facing the global environment challenge: A progress report on World Bank global environmental operations. Washington: Global Environment Coordination Division, Environment Dept., The World Bank.
Poglavje v zborniku
Palan, Ronen. 1999. Global Governance and Social Closure or Who is to Governed in an Era of Global Governance? V Approaches to Global Governance Theory, ur. Martin Hewson in Timothy J. Sinclair, 55–72. Albany: State University of New York Press.
Knjiga, dostopna tudi v e-obliki
Baker, Christopher Paul. 2002. Absolutism and the Scientific Revolution, 1600–1720: A Biographical Dictionary. Westport: Greenwood Publishing Group. Dostopno prek: NetLibrary.
Članki:
Članek v znanstveni reviji (samostojni avtor)
Katunarić, Vjeran. 1993. Interkulturalizem. Teorija in praksa 30 (1–2): 14–25.
Članek v znanstveni reviji (več avtorjev)
Bachrach, Peter in Morton S. Baratz. 1963. Decisions and Nondecisions: An Analytical Framework. American Political Science Review 57 (3): 632–642.
Članek v časopisu
Daalder, Ivo in James M. Lindsay. 2003. American Empire, Not 'If' but 'What Kind'. The New York Times, B9 (10. maj).
Časopisni članek (brez navedbe avtorja)
Chicago Tribune. 1994. Gun injuries take financial toll on hospitals, 13 (24. februar).
Članek v reviji, dostopni tudi prek interneta
Hoffmann, Stanley. 2003. America Goes Backward. The New York Review of Books 50 (10). Dostopno prek: http://www.nybooks.com/articles/16350 (18. marec 2008).
Članek v časopisu, dostopnem tudi prek interneta
Cooper, Robert. 2002. Why We Still Need Empires. The Guardian Unlimited, 7. april. Dostopno prek: http://www.guardian.co.uk/Archive/Article/0,4273,4388915,00.hml

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Primarni (dokumenti) in ostali viri: Pri primarnih virih (zlasti dokumentih) je najpomembnejši naslov dokumenta ali zbirke dokumentov, zato so ti izpisani poševno. Upoštevamo uradno sprejete zapise posameznih dokumentov, ker jih je na ta način najlažje najti in preveriti našo uporabo. Na ta način upoštevamo tudi uveljavljene kratične naslove. Internetni viri: Če je treba internetne naslove zaradi dolžine deliti, naredimo presledek po /, _, = ali . (v tem zaporedju). V končnem besedilu odpravimo tudi internetne hiperpovezave.
Internetna stran, posamezna
Prodi, Romano. 2001. An Enlarged and More United Europe, A Global Player: Challenges and Opportunities in the New Century. Dostopno prek: http://www.europa.eu.int/comm/laeken_council/ bruges_en.htm (9. september 2002).
Internetna stran, celotna
World Health Organization. Dostopno prek: http://www.who.int (17. junij 2006).
Internetna stran, ni avtorja
Splošna deklaracija človekovih pravic. 1948. Dostopno prek: http://www.unhchr.ch/ udhr/lang/slv.htm (10. julij 2005).
Članek iz e-revije, brez strani
Makiya, Kanan. 2008. How Did I Get Iraq Wrong? Slate, 17. marec. Dostopno prek: http://www.slate.com/id/2186763 (19. april 2008).
Uradni viri:
Gradivo za seje parlamenta in delovnih teles
Državni zbor Republike Slovenije. Odbor za mednarodne odnose. 1997. Ocena stanja mednarodnih odnosov Republike Slovenije, 1. oktober.
Vladni dokumenti
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije. 2008. Prednostne naloge. Dostopno prek: http://www.mddsz.gov.si/si/eu2008_mddsz/ prednostne_naloge/ (3. april 2008).
Zakoni v Uradnem listu
Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1-UPB-1). Ur. l. RS 113/2003 (20. november 2003).
Zakoni na internetu
Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1-UPB-1). Ur. l. RS 113/2003. Dostopno prek: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO3826.html (18. marec 2008).
Mednarodne pogodbe v zbirki
Pogodba o neširjenju jedrskega orožja – Treaty on the Non-Proliferation of Nuclear Weapons. 1968. 729 UNTS 161.
Mednarodne pogodbe na internetu
Pogodba o neširjenju jedrskega orožja – Treaty on the Non-Proliferation of Nuclear Weapons. 1968. Dostopno prek: http://www.fas.org/nuke/control/npt/text/npt2.htm (18. marec 2008).

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Sodbe sodišč v zbirki
Military and Paramilitary Activities (Nikaragua proti ZDA). 1986 ICJ 4.
Dokumenti mednarodnih institucij
Evropska Komisija. 2004. Commission Staff Working Paper: Bosnia and Herzegovina – Stabilisation and Association Report 2004. Dostopno prek: http://europa.eu.int/comm/external_relations/see/sap/ rep3/co_BiH.pdf (12. april 2004).
Odločitve mednarodnih institucij – pomemben naslov
Združeni narodi. Generalna skupščina. 1970. Declaration on Principles of International Law Concerning Friendly Relations and Co-operation Among States in Accordance with the Charter of the United Nations. Resolucija2526 (XXV), sprejeta 24. oktobra 1970. Dostopno prek: http://ods-dds-ny.un.org/doc/RESOLUTION/GEN/NR0/ 348/90/IMG/NR034890.pdf?OpenElement (2. avgust 2004).
Resolucije mednarodnih organizacij – pomembna zaporedna številka
Varnostni svet. 1998. Resolucija 1174, S/RES/1174/1998. Dostopno prek: http://ods-dds-ny.un.org/doc/UNDOC/GEN/N98/167/58/PDF/N9816758.pdf? OpenElement (20. avgust 2004).
Resolucije mednarodnih organizacij – pomemben tudi naslov resolucije
Generalna skupščina. 1970. Declaration on Principles of International Law Concerning Friendly Relations and Co-operation among States in accordance with the Charter of the United Nations – Deklaracija načel mednarodnega prava glede prijateljskih odnosov in sodelovanja med državami v skladu z UL OZN, GA/RES/2526(XXV), sprejeta 24. oktobra 1970. Dostopno prek: http://www1.umn.edu/humanrts/instree/ principles1970.html (8. marec 2006).
Neobjavljeni viri:
Intervju
Novak, Janez. 2006. Intervju z avtorjem. Celje, 15. maj.
Drugi elektronski viri:
Televizijski prispevek
TV Slovenija, 1. program. 2007. Dnevnik. Ljubljana, 13. april.
Radijski prispevek
Radio Slovenija, 1. program. 2006. Studio ob 17-ih. Ljubljana, 13. maj.
Arhiv družboslovnih podatkov:
Datoteka podatkov ADP
Kos, Drago in skupina. 2005. Socialno prostorski vpliv avtocest v Sloveniji, 2002. Datoteka podatkov. Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, Center za prostorsko sociologijo. Ljubljana: Arhiv družboslovnih podatkov. Dostopno prek: http://www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/ceste02/ (1. februar 2011).
Interno glasilo
Interno glasilo organizacije
Lek d.d. 2011. Poročilo o uspešnosti podjetja. Ljubljana: interno gradivo.
Navajanje več istih tiskanih izvodov revij v celoti
Celotno analizirano besedilo mesečnika
Cosmopolitan. 2010. Analizirano besedilo mesečnika (maj-december). Ljubljana: Adria Media Ljubljana.
Opombe pod črto

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:11 Prispevkov: 998

Citirani viri se ne navajajo pod črto. V opombi pod črto se sproti navajajo le vsebinske opombe. V opombah navajamo podrobnejše podatke o primarnih virih (npr. datum uveljavitve pogodb in število pogodbenic), če so ti pomembni za obravnavo. Mesto v besedilu, na katero se nanaša opomba, in opomba pod črto se označujeta s številko. Številčenje opomb je zaporedno od začetka do konca besedila z arabskimi številkami.
i Navodila za oštevilčenje strani
 Postavite se na konec 3. strani (oz. 4. strani, če ste v besedilo vezali tudi zahvalo) in izberite Vstavljanje/Prelom. Odpre se novo okno, kje obvezno izberite 4. možnost Vrste prelomov odsekov – Naslednja stran. Program vam bo vstavil novo stran.
 Pogled nastavite na Pogled/Navaden. Kot vidite, je sedaj med 3. in 4. stranjo vidna črta, na kateri piše Prelom odseka (naslednja stran). Dokument se je razdelil na dva odseka. (Če je vmes nastala še dodatna prazna stran, potem je ob že omenjeni črti še črta, kjer piše Prelom strani. V tem primeru odstranite ta odvečni prelom, prelom odseka pa mora ostati.)
 Postavite se na 3. oz. 4. stran in izberite Vstavljanje/Številke strani. Odpre se novo okno, kjer odkljukajte možnost Pokaži številko prve strani in pritisnite gumb Oblika ... Spet se odpre novo okno, kjer lahko določite obliko številk, predvsem pa je pomembno, da spodaj izberete Oštevilčenje strani – začni z in tam vpišete 4 oz. 5.
 Postavite se na 4. oz. 5. stran in izberite Pogled/Glava in noga. Postavite se v nogo, kjer je tudi številka strani (1). Na vrhu obrobe glave piše Enak kot prejšnji, kar pomeni, da je noga na 4. oz. 5. strani oblikovana enako kot noga na 3. oz. 4. To pa seveda ni dobro, saj na 3. oz. 4. strani nočemo številčenja. Ko ste izbrali pogled glave/noge se je odprla tudi nova orodjarna. Sedaj na njej poiščite gumb, ki je vdrt, in če se zapeljete nanj, piše Poveži s prejšnjim. Kliknite ga in s tem boste prekinili povezavo med obema odsekoma. Sedaj nad nogo ne piše več Enak kot prejšnji.
 Pojdite na 4. stran in iz noge izbrišite številko strani.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli