mojbozicek
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 16:37
Prispevkov: 422
|
 Objavljeno: 15 Apr 2011 05:56 Naslov sporočila: Fakulteta za upravo NAVODILA ZA PISANJE DIPLOMSKEGA IN MAGIS |
 |
|
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za upravo
NAVODILA ZA PISANJE
DIPLOMSKEGA IN MAGISTRSKEGA DELA
Priloga Pravilnika o diplomskem in magistrskem delu, redakcija 11. 1. 2011
Ljubljana, januar 2011
1 SPLOŠNO
1.1. Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani hrani vezano obliko dela v knjižnični zbirki.
1.2. Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani objavi elektronsko obliko dela v zbirki 'Dela FU', ki je dostopna v digitalni knjižnici Univerze v Ljubljani (http://dikul.uni-lj.si).
2 PRVINE DELA
2.1. Naslov; Naslov naj enostavno, jasno ter nedvoumno odraža bistvo vsebine dela. Naslov naj ne bo predolg niti prekratek; praviloma vsebuje do največ devet besed. Vsebovati mora ključne besede obravnavane tematike.
2.2. Obrazložitev teme in problema; Predloženi naslov teme dela mora študent utemeljiti in dokazati njeno aktualnost in primernost. Problem raziskovanja mora študent, jasno, določno in jasno opredeliti. Sestavljeni problem lahko razstavi in ga obdela v več segmentih. Na podlagi glavnega problema študent opredeli predmet raziskovanja.
2.3. Namen in cilji raziskovanja; Študent mora nedvoumno opredeliti namen in cilje raziskovanja, ki jih namerava doseči z raziskovanjem. Glavni cilj razdela v več podciljev. Po opredelitvi namena, glavnega cilja in podciljev si študent postavi tudi raziskovalna vprašanja oz. hipoteze, na katera bo tekom raziskovanja, formuliranja in pisne predstavitve rezultatov raziskovanja poskušal dati utemeljene odgovore.
2.4. Ocena dosedanjih raziskovanj pri pripravi magistrskega dela; Pred prijavo teme magistrskega dela mora študent proučiti številne bibliografske enote s področja obravnavane tematike in kritično ugotoviti, da do trenutka prijave teme magistrskega dela niti doma niti v svetu ni na koncipiran način in celovito raziskana, obdelana in javnosti predstavljena predložena tema. Če študent tega ne prikaže, predložena tema ni primerna za magistrsko delo.
2.5. Določitev hipotez in metod raziskovanja; študent predstavi način preveritve hipotez. Ustrezno opredeljen problem in predmet raziskovanja sta študentu osnova za postavitev hipotez, katerih veljavnost naj študent preizkusi. Delovne hipoteze so priporočljive pri diplomskem delu in obvezne pri magistrskem delu. V prijavi teme študent navede vse znanstvene metode, ki jih bo pri svojem raziskovanju uporabljal in s pomočjo katerih bo poskušal rešiti problem in predmet raziskovanja, dokazati ali zavreči predpostavke, doseči namen in cilje raziskovanja ter odgovoriti na vsa postavljena vprašanja. Študent najpogosteje uporablja eno glavno znanstveno raziskovalno metodo. Poleg glavne metode uporablja tudi številne druge, ki se štejejo kot pomožne metode.
2.6. Pričakovani rezultati in prispevek raziskovanja; Študent določno, precizno, nedvoumno opredeli pričakovani prispevek raziskovanja. Na tej podlagi se presoja strokovni prispevek študenta, njegova usposobljenost in primernost za pridobitev strokovnega oz. znanstvenega naslova in primernost teme magistrskega dela. Študent navede pomembnejše rezultate, ki jih pričakuje z izvedbo raziskave.
2.7. Pričakovani prispevek k znanosti in stroki; Rezultati raziskovanja morajo pomeniti določen prispevek k stroki. Študent jasno in določno navede ob kakšnih predpostavkah se bodo lahko rezultati raziskovanja uporabljali, ki bodo predstavljeni v magistrskem delu.
2.8. Strnjeni opis predvidenih poglavij in struktura dela; Pri vsakem delu oz. poglavju glede na hipoteze strnjeno navede, kaj namerava obdelati. Strukturo dela predstavlja organiziranost, razporeditev in medsebojno povezanost vseh prvin dela. Kakovostno strukturo lahko študent pripravi na podlagi že proučenega (precejšnjega) števila raznih publikacij o izbrani temi in tesnega sodelovanja z mentorjem.
2.9. Jedro uporabljene literature in viri; V tem seznamu študent navede jedro literature in vire, ki jih bo uporabljal pri izdelavi dela. Jedro uporabljene literature in virov naj pri diplomskem delu zajema vsaj 10, pri magistrskem delu pa vsaj 50 enot. Petina enot mora biti v tujem jeziku.
3 IZDELAVA DELA
3.1. Raziskovalno tematiko, ki jo študent obravnava v okviru problema in predmeta raziskovanja ter postavljenih hipotez, mora izvesti z ustreznim metodološkim instrumentarijem.
3.2. Pri pisanju diplomskega dela gre za osnovni zahtevnostni nivo raziskovanja, pri pripravi magistrskega dela pa predvsem za zahtevnost na ravni aplikativnega in razvojnega raziskovanja. Rezultati raziskovanja, ki jih magistrsko delo predstavlja, morajo prinesti nova dejstva, nove informacije in nova spoznanja za napredek stroke.
3.3. Pri izdelavi diplomskega ali magistrskega dela mora študent poznati in upoštevati splošne značilnosti dela, opredeljen namen in cilje dela, strukturo, dokumentacijsko podlago dela (citate, opombe, ponazoritve) ter tehnično obdelavo dela.
3.4. Osnovni namen in cilj dela in njegove uspešne obrambe je pridobitev strokovnega oz. znanstvenega naslova, na katerega se nanaša obravnavana tematika dela.
3.5. Z izdelavo dela mora študent pokazati: sposobnost uporabe teoretičnega in praktičnega znanja pri samostojni obdelavi aktualne strokovne teme (pri magistrskem delu gre praviloma za do tedaj neobdelano temo). Poleg tega gre (pri diplomskem
delu na osnovni, pri magistrskem delu pa na višji ravni) tudi za prikaz kandidatove sposobnosti uporabe metodologije znanstvenega raziskovanja, sposobnost uporabe tujih relevantnih spoznanj, stališč, znanstvenih dejstev, teorij idr., sposobnost formuliranja rezultatov raziskovanja in lastnih ugotovitev, do katerih je prišel pri svojem raziskovalnem delu ter sposobnost pisanja tekstov strokovnih del.
4 ZGRADBA DELA
4.1. Zgradba diplomskega dela je razčlenjena na naslednje prvine:
zunanja stran (platnice),
prva stran,
izjava o avtorstvu diplomskega dela in navedba lektorja,
povzetek in ključne besede v slovenskem jeziku,
povzetek (z naslovom dela) in ključne besede v angleškem jeziku,
kazalo vsebine,
kazalo ponazoritev (grafikonov, preglednic,…),
kazalo prilog,
seznam uporabljenih kratic in okrajšav (po potrebi),
slovar slovenskih prevodov tujih izrazov (po potrebi),
uvod,
obdelava teme (osrednji del),
zaključek,
literatura in viri,
priloge (če obstajajo).
Deli in poddeli dela se označujejo po decimalnem sistemu, največ do štiri decimalne enote. Vse decimalne enote s pripadajočimi naslovi se vpisujejo v vsebino (kazalo) dela.
4.2. Zgradba magistrskega dela je razčlenjena na naslednje prvine:
zunanja stran (platnice),
prva stran,
izjava o avtorstvu magistrskega dela in navedba lektorja,
povzetek in ključne besede v slovenskem jeziku,
povzetek z naslovom dela in ključne besede v angleškem jeziku,
kazalo vsebine,
kazalo ponazoritev,
kazalo prilog,
seznam uporabljenih kratic in okrajšav (po potrebi),
slovar slovenskih prevodov tujih izrazov (po potrebi),
uvod,
obdelava teme,
zaključek,
literatura in viri,
priloge (če obstajajo).
4.3. Značilnosti prvin dela
Zunanja stran (platnice); vsebuje navedbo imena fakultete, vrsto dela, naslov dela, navedbo avtorja ter kraj in mesec oddaje dela.
Prva stran; vsebuje navedbo imena fakultete, vrsto dela, naslov dela, navedbo avtorja, vpisno številko avtorja, navedbo študijskega programa, navedbo mentorja ter kraj in mesec oddaje dela.
Izjava o avtorstvu; Avtor na začetku dela poda izjavo o avtorstvu, ki zajema navedbo svojega imena, vpisno številko, naslov dela ter besedilo, da s svojim podpisom zagotavljam, da je diplomsko delo izdelal samostojno pod mentorstvom (naziv, ime in priimek), da je elektronska oblika dela identična s tiskano obliko dela ter da soglaša z javno objavo elektronske oblike diplomskega dela v zbirki »Dela FU«. Izjavo avtor lastnoročno podpiše. Izjava o avtorstvu mora biti, prilagojeno vrsti dela in spolu študenta/ke, povsem skladna z vzorčnim besedilom v prilogi teh navodil.
Povzetek; Povzetek obsega pregled oz. jasno vsebino celotnega dela. Namenjen je javnosti kot informacija o delu in omogoči bralcu, da hitro spozna bistvene značilnosti dela. Povzetek se piše v slovenskem in angleškem jeziku. Na začetku povzetka v angleškem jeziku je v angleškem jeziku zapisan tudi naslov dela. Povzetek diplomskega dela obsega praviloma en do dva odstavka na približno polovici A4 strani, povzetek magistrskega dela pa praviloma eno A4 stran besedila, v katerem se navede tudi ključne izsledke raziskovanja. Ob koncu povzetka se navedejo ključne besede.
Kazalo (vsebina); Kazalo predstavlja številčni in tekstualni pregled vseh delov in poddelov vsebine diplomskega oziroma magistrskega dela, s pomočjo katerega se lahko hitro najdejo strani, kjer so ti deli in poddeli napisani (od izjave o avtorstvu, do prilog).
Kazalo ponazoritev; Grafikone, slike, tabele, skice, sheme, karte, zemljevide in druge vrste ponazoritev, ki so vključene v besedilo, se prikažejo kronološko (po vrstnem redu navedbe v besedilu), posebej za vsako vrsto ponazoritev.
Kratice, okrajšave in prevodi tujih izrazov; podajo se vsaka posebej v svojem pregledu, v tabelarični obliki.
Uvod; Obvezna sestavina je uvod. Uvod je začetni in pristopni del, ki predstavlja diplomsko oziroma magistrsko delo. Z uvodom avtor uvede bralca v področje obravnavane tematike, spozna ga s problemom in predmetom raziskovanja, postavljenimi hipotezami, namenom in cilji raziskovanja, oceno že opravljenih raziskav, znanstvenimi metodami in s strukturo oz. kompozicijo diplomskega oziroma magistrskega dela. Vsebuje konkretizirane navedbe, ki jih je študent navedel v obrazložitvi in delovnih hipotezah ob prijavi teme s tem, da je v obrazložitvi ob prijavi uporabljal prihodnji čas, ob končnem oblikovanju uvoda pa uporablja pretekli čas. Uvod vsebuje praviloma naslednje sestavine, ki pa se jih ne strukturira v podpoglavja:
problem in predmet raziskovanja s postavljenimi hipotezami,
namen in cilje raziskovanja,
oceno dotlej opravljenih raziskav,
metode raziskovanja,
strnjeni opis po poglavjih.
Uvod obsega približno 5% dela.
Osrednji del; Osrednji del dela predstavlja njegov najpomembnejši del. V njem študent dokazuje svoje znanje, sposobnosti, izkušnje, kritičnost, ustvarjalnost, raziskovalno izkušenost in motiviranost. Logično mora povezovati relevantna spoznanja, dejstva, dokaze in misli pri opredeljevanju raziskovalnega problema in izvajanju zaključkov. Pri tem mora biti samostojen, objektiven pri presojanju in podajanju relevantnih ocen in predlogov, svojo samostojnost in odgovornost pa potrdi z argumenti in utemeljenimi dokazi. V osrednjem delu študent citira tuja stališča, spoznanja in formulacije oz. navaja uporabljeno literaturo v sklicevalnih zapisih. Končno besedilo študent obdela v treh delih oz. sklopih, in sicer:
zgodovinsko-teoretični, retrospektivni ali eksplikativni del (predstavitev dosedanjih spoznanj),
analitično-eksperimentalni del (rešuje raziskovalni problem in predmet raziskovanja ter dokazujejo postavljene hipoteze)
perspektivni del (v tem delu študent jasno, sistematično, sistemsko in strnjeno predstavi relevantna spoznanja, informacije, stališča, ugotovljena dejstva, ki so obdelana in obširno obrazložena v analitično-eksperimentalnem delu dela in kjer je dokazana ali ovržena postavljena hipoteza).
Zgoraj omenjeni trije temeljni deli ne pomenijo, da ima delo le tri dele in tri naslove teh delov. Ti deli pomenijo le vsebinske sklope oz. skupine, ki imajo več delov in poddelov s svojimi značilnimi naslovi.
Zaključek; Vsebuje strnjene ugotovitve po poglavjih. Obsega približno 5% dela. V zaključku se ne navajajo citati in opombe pod črto. Podobno kot uvod, tudi zaključek ne delimo na podpoglavja, temveč besedilo formuliramo kronološko, po strukturi dela v odstavkih.
Literatura in viri; Ob koncu dela je treba podati prikaz vse uporabljene literature in virov po abecedi avtorjev citiranih del.
Priloge; Anketni listi, analizne tabele, uporabljeni dokumenti in podobno se prikažejo kronološko v popisu prilog.
5 CITIRANJE
5.1. Pri pisanju je treba strogo ločiti avtorjev tekst od tujega teksta, tujih spoznanj, misli, idej, podatkov, ilustracij idr. Pisec lahko prevzame definicije pojmov, znanstvena dejstva, ideje, podatke, informacije, ilustracije idr., vendar mora vedno na jasen in običajen način navesti, čigavo je in od kod je vse to prevzel. To doseže s citiranjem. S citiranjem se razume pisno ali ustno navajanje od besede do besede tujih delov teksta ali besed, ki se lahko preverijo.
5.2. Dobesedno prevzemanje tujih delov teksta mora avtor dati v narekovaje in ob koncu prevzetega teksta navesti tuje delo na običajen način. Primer: »S citati je treba biti previden. Kajti hitro se namreč zgodi, da med številnimi citati izgine lastno besedilo.« (Hladnik, 1994, str. 119).
5.3. Če študent daljši tekst interpretira (povzema, parafrizira) z lastnimi besedami in na svoj način, mora navesti vir, iz katerega je prevzel parafrizirani tekst. Nenavajanje tujih avtorjev in njihovih del se šteje kot plagiat (intelektualna kraja).
5.4. Pri pisanju priporočamo harvardski sistem sklicnih opomb oziroma citiranja (Harvard APA). Zanj je značilno direktno povezovanje citatov z bibliografskimi enotami iz popisa literature na koncu stavka v okroglem oklepaju. Pri citiranju se za primere, ki niso navedeni v nadaljevanju teh navodil oz. kot dodaten pripomoček, uporablja Harvard APA standarde (www.apastyle.org).
5.5. Primeri navedb sklicnih opomb (citiranja):
Pri citiranju dela enega avtorja se najprej navede avtor citata, nato sledi letnica dela, iz katerega je vzet citat, in stran, na kateri je zapisan citat (Kuhelj, 2010, str. 145).
Če sta avtorja dva, zapišemo oba (Drenovec in Sekne, 2007, str. 76).
Pri besedilih z več kot dvema avtorjema se navede le ime prvega avtorja in doda »et al.« ali »in dr.« (Dečman et al., 2009, str. 41) ali (Dečman in dr., 2009, str. 41).
Pri sklicevanju na določeno idejo brez citiranja se vir označi na naslednji način (Brejc, 2009Citiramo lahko tudi ugotovitev določenega avtorja (npr. Brejc), ki jo je v svojem delu povzel drugi avtor (npr. Ivanko). Gre za citiranje po sekundarnem viru (ne po originalu). Označi se tako, da najprej navedemo avtorja citata (original), nato se zapiše »v:« in navede priimek avtorja dela (Brejc v: Ivanko, 2006, str. 23). Tovrstno sklicevanje pri magistrskem delu ni zaželeno, praviloma naj študent neposredno uporabi primarni vir.
Pri splošnem sklicevanju na določenega avtorja oz. delo se navedeta le priimek in letnica (Devjak, 2009). Takšno sklicevanje naj bo prej izjema kot pravilo.
Če je citiranih več del istega avtorja z enako letnico, se dela znotraj letnice razvrstijo na abecedni način tako, da se k letnici izdaje dela glede na vrstni red doda še mala tiskana črka (Vintar, 2009a, str. 101), (Vintar, 2009b, str. 54).
Če je v besedilu dela pri povzemanju citata že naveden avtor, se v oklepaju zapiše samo letnica in stran vira (npr. … podobno meni tudi Kovač (2008, str. 132), ki pravi, da je ...).
Pri navajanju besedil, ki so zapisana kot spletni ali elektronski vir, sledimo logiki harvardskega citiranja. V kolikor je iz zapisa razviden avtor, se navede avtor, v kolikor pa ne, se na mestu avtorja navede nosilca materialnih pravic oz. lastnika spletne strani. V kolikor gre za spletni dokument najverjetneje številka strani ne obstaja. Če je iz dokumenta razvidna letnica zapisa se uporabi navedena
letnica, v kolikor letnica ni razvidna, se zapiše leto, ko je bil vir najden (MJU, 2010).
Pri navedbi citata iz dela, ki je bilo objavljeno na internetu in je objavljen tudi v obliki knjige (oz. kot del knjige, članek,…), navedemo tako, kot da bi uporabili delo v izvorni (knjižni) obliki.
Pri navajanju zakonov, predpisov,… se v oklepaju navede kratica zakona (predpisa, …) in citirani člen (ZDavP-2, 34. člen), pa tudi (34. člen ZDavP-2); izbran način se mora uporabljati enotno v celem besedilu.
Pri navajanju anonimnih virov (npr. Statistični letopis) se v oklepaju navede kratica ali oznaka vira, letnica in stran (SL, 2009, str. 59).
5.6. Navajanje in označevanje (vstavljanje napisa) posamezne ponazoritve mora biti v besedilu označeno z zaporednimi številkami istovrstne ponazoritve (grafikon 1, grafikon 2,…, slika 1, slika 2,…) in ustrezno naslovljeno (npr. Slika 1: Certifikat) ter zapisano krepko. Ponazoritve morajo biti na mestih, kamor vsebinsko sodijo. V besedilu morajo biti omenjene tako, da se navede njihova številka (npr. kot je to prikazano na Sliki 45). Grafikoni, slike in vse druge ponazoritve se poravnajo sredinsko. Pod vsako ponazoritvijo mora biti naveden tudi vir, na osnovi katerega je bila ponazoritev pridobljena ali prirejena Če gre za izvirno ponazoritev študenta, se navede: »Vir: lasten«. V kolikor je potrebno, se za jedrom ponazoritve navedejo tudi opombe, kratice in simboli, ki razlagajo, dopolnjujejo ali dodatno pojasnjujejo vsebino ponazoritve. Primer:
Grafikon 17: Področja samopodobe glede na spol
Vir: lasten
3,3
3,4
3,5
3,6
3,7
3,8
3,9
4
4,1
4,2
splošna samopodoba
emocionalna samopodoba
socialna samopodoba
telesna samopodoba
4,07
3,91
3,64
3,62
4,12
4,07
3,83
3,83
moški
ženske
Slika 45: Certifikat
Certifikat
Vir: Buzeti (2010, str. 124).
6 NAVAJANJE LITERATURE IN VIROV
6.1. Pri navajanju literature in virov velja, da moramo biti vključena vsa dela, ki so bila na kakršenkoli način uporabljena pri pisanju dela.
6.2. Če ima posamezno delo več avtorjev, so v seznamu literature navedeni vsi avtorji (poleg imena prvonavedenega avtorja se zapišejo imena ostalih).
6.3. Primeri navedbe literature in virov:
Samostojne publikacije
PRIIMEK, ime (leto). Naslov dela. Založba, Kraj.
KLUN, Maja (2007). Davčni sistem. Fakulteta za upravo, Ljubljana.
SETNIKAR CANKAR, Stanka, HROVATIN, Nevenka (2007). Temelji ekonomije. Fakulteta za upravo, Ljubljana.
Članek v reviji
PRIIMEK, ime (leto izdaje). Naslov članka. Naslov revije. Letnik izhajanja, številka revije, strani.
KOCJANČIČ, Rudi (2006). Der Einfluss des deutschen Grundgesetzes auf die verfassungsrechtliche Regelung der Regierung in der Republik Slowenien. WGO, Mon.hefte osteur. Recht, 48, št. 5, str. 331-345.
Prispevek oz. poglavje v knjigi, zborniku;
Če gre za prispevek v knjigi oz. zborniku z več avtorji, se najprej navede priimek in ime avtorja prispevka (poglavja) in naslov prispevka. Nato se zapiše »V:«, ime in priimek tistega, ki je zbornik (knjigo) uredil ter v oklepaju (ur.): naslov dela, izdajatelj, kraj, letnica, strani.
STARE, Janez (2008). Competence models for public administration and leadership development. V: PEVCIN, Primož (ur.): Symposium proceedings. Faculty of Administration, Ljubljana.
Predpisi;
(Leto objave). Naslov predpisa (uradna kratica, če je sprejeta). Objava, novele (če jih je več, se navede vse, ne le zadnja).
(2006). Zakon o varstvu študentov (ZVŠ-1). Ur. list RS, št. 30/06, 45/10.
Viri, pri katerih sta navedeni le začetnici imena in priimka avtorja:
Začetnici imena in priimka (leto) naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka publikacije, stran(i)
P. K. (2010). Uprava na razpotju. Delo, 2010, št. 17, str. 3.
V kolikor avtor dela oz. lastnik moralne avtorske pravice ni znan, se na mestu avtorja zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod, …):
Lastnik materialne avtorske pravice (leto izdaje). Naslov članka. Naslov publikacije, številka publikacije, stran(i).
Večer (2010). Racionalizacija javnega sektorja. Večer, št. 23, str 21.
Viri z interneta
Dela, ki so objavljena samo na internetu, se navajajo tako, da se namesto založbe, kraja izdaje, letnice in strani navede kje je bil dokument dosegljiv (»Dosegljivo na:«) ter ustrezni popolni naslov dokumenta. Števila strani pri navajanju del z interneta ne navaja. Če je na dokumentu zapisan datum objave, potem zapišemo navedeni datum. V kolikor na dokumentu ni zapisanega datuma navedemo datum, ko je bil dokument najdeni.
ERMAN, N, TODOROVSKI, L. (2010). Mapping the e-government research with social network analysis. Lect. notes comput. sci., str. 13-25, ilustr. Dostopno 17. 12. 2010 na: http://www.springerlink.com/content/jn3rh5717475hhj5/.
V kolikor avtor dela oz. lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…).
OECD (2010). Education at a Glance 2010. OECD indicators. Dostopno 17. 12. 2010 na: http://www.oecd.org/dataoecd/45/39/45926093..
Ostali (anonimni) viri
Pri ostalih (anonimnih) virih se navedba vira začne s kratico (označbo) vira in letnico izdaje (oboje v oklepaju). Temu brez vejic sledi naslov vira. Npr.:
Statistični letopis (2009). Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana.
7 OPOMBE
7.1. Opombe se navajajo pod črto. Mesto v besedilu, na katero se nanaša opomba, in opomba pod črto se označujeta s številko. Opombe se ne uporabljajo zgolj za navedbo virov oz. sklic na predpise. Opombe je smiselno uporabiti, če jih je v celotnem besedilu prek deset in podajajo bralcu dodatne informacije.
7.2. Številčenje opomb je zaporedno od začetka do konca besedila.
8 SEZNAM PONAZORITEV
8.1. Seznam ponazoritev (grafikonov, slik, tabel,…) je oblikovan tako, da so posamezne istovrstne ponazoritve navedene zaporedno, glede na vrstni red pojavljanja v besedilu (posebej grafikoni, posebej slike …).
8.2. Za vsako posamezno ponazoritev se navede številčna oznaka ponazoritve, naslov ponazoritve in številka strani, na kateri se ponazoritev pojavlja.
9 DRUGE NAVEDBE
9.1. Seznam uporabljenih kratic in okrajšav. V seznamu se uporabljene kratice razvrstijo na abecedni način. Poleg kratice se zapiše pomen kratice. Primera:
KM Kadrovski menedžment
SL Statistični letopis
9.2. Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov; Navedbi uporabljenega jezika sledi seznam izrazov, po načelu tuj izraz – slovenski prevod. Navedejo se predvsem prevodi tistih tujih izrazov, ki še niso v splošni uporabi. Primeri:
Prevodi iz angleškega jezika
ability test test sposobnosti
knowledge test test znanja
fleld experiment terenski eksperiment
fleld study terenska študija
10 TEHNIČNA NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA IN MAGISTRSKEGA DELA
10.1. Vezava:
Diplomsko delo mora biti vezano v temno rdeče platno ali podoben material (trda vezava).
Magistrsko delo mora biti vezano v temno modro platno ali podoben material (trda vezava).
10.2. Naslovna stran: Napisi na naslovni strani so vtisnjenimi s pozlačenimi črkami.
10.3. Papir: bel, A4.
10.4. Format strani: pokončen.
10.5. Tisk: od povzetka dalje obojestransko.
10.6. Robovi:
zgoraj, spodaj, zunanji: 2,5 cm,
notranji: 2,5 cm + rob za vezavo (gutter) 0,5 cm (3 cm).
10.7. Pisava : Tahoma (priporočilo) ali Arial.
10.8. Velikost znakov v besedilu: 11 pt pokončno (11 points, regular).
10.9. Razmik vrstic: 1,2 vrstic (1,2 lines spacing).
10.10. Obojestranska poravnava besedila (justify).
10.11. Glava in noga se ne uporabljata.
10.12. Oštevilčenje strani:
Na notranji naslovni strani dela oštevilčenje ni izpisano.
Druge strani morajo biti oštevilčene zaporedno od prve do zadnje strani (spodaj na sredini).
Prvi del dela (od izjave o avtorstvu do uvoda dela se oštevilči z malimi rimskimi števili (iii, iv, v,…).
Drugi del dela (od vključno uvoda do konca dela) se oštevilči z arabskimi številkami (1, 2, 3,…).
10.13. Obseg besedila:
Diplomsko delo: jedro besedila od dveh avtorskih pol (60.000 znakov, 10.000 besed, cca 32 strani) do treh in pol avtorskih pol (105.000 znakov, 17.500 besed, cca 56 strani).
Magistrsko delo: jedro besedila od pet avtorskih pol (150.000 znakov, 25.000 besed, cca 80 strani) do osem avtorskih pol (240.000 znakov, 40.000 besed, cca 128 strani).
Naslovnica, kazala, izjave, morebitne priloge ipd. se štejejo posebej.
11 OBLIKA DELA
11.1. Na zunanji strani dela (na platnicah) mora biti v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi črkami napisano UNIVERZA V LJUBLJANI in pod tem FAKULTETA ZA UPRAVO. Na sredini strani je v eni vrsti, z malimi tiskanimi črkami zapisana vrsta dela (diplomsko delo, magistrsko delo).
11.2. Sledi ena vrsta presledka in nato z velikimi tiskanimi črkami zapisan NASLOV TEME dela. Sledi ena vrsta presledka in pod tem navedba imena in priimka kandidata. V spodnji vrsti je z malimi črkami zapisan kraj (obvezno Ljubljana) ter mesec in leto oddaje dela.
11.3. Prva stran: Zgoraj je na sredini lista z velikimi tiskanimi črkami napisano UNIVERZA V LJUBLJANI in pod tem FAKULTETA ZA UPRAVO. Na sredini lista je z velikimi črkami zapisana vrsta dela (DIPLOMSKO DELO oz. MAGISTRSKO DELO). Nato je izpuščena ena vrstica, temu pa sledi z velikimi črkami naveden NASLOV TEME DELA (npr. POSTOPEK IZDAJE GRADBENEGA DOVOLJENJA).
11.4. V spodnjem delu je z malimi črkami na levi strani navedeno Kandidat oz. Kandidatka, poleg tega, nekoliko odmaknjeno v desno, zapiše kandidat(ka) svoje ime in priimek, vrstico nižje vpisno številko (npr. Vpisna številka: 04012345). Vrstico nižje navedba študijskega programa (npr. magistrski študijski program Uprava 2. stopnja). Nato je ena vrstica izpuščena. Sledi navedba Mentor(ica) in poleg tega (poravnano z imenom kandidata(ke)) navedeni okrajšavi za habilitacijski in znanstveni naslov mentorja ter njegovo ime in priimek (npr. izr. prof. dr. Ljupčo Todorovski ali viš. pred. mag. Iztok Rakar).
11.5. V zadnji vrstici je na sredini zapisano »Ljubljana« ter mesec in leto oddaje dela (npr. Ljubljana, oktober 2010). Zapiše se mesec in leto, ko se delo odda vezano za njegov zagovor.
11.6. Ime morebitnega svetovalca (npr. iz organizacije, kjer je kandidat zbiral podatke oz. opravil raziskavo) in zahvale se ne piše. Prav tako se ne piše uvodnih misli, citatov in drugih vrst zahval.
11.7. V primeru, da je bilo kandidatu na osnovi utemeljene prošnje dovoljeno pisanje diplomskega ali magistrskega dela v angleškem jeziku, je Naslovna stran (platnica) magistrskega dela napisana v slovenskem jeziku. V naslednjem zaporedju si sledijo:
prva stran diplomskega/magistrskega dela v slovenskem jeziku pri čemer je naslov sela zapisan najprej v slovenskem in nato še v tujem jeziku;
original izdane teme diplomskega/magistrskega dela v tujem jeziku.
Povzetek diplomskega dela v slovenskem jeziku mora obsegati 3 do 4 strani, povzetek magistrskega dela v slovenskem jeziku mora obsegati 5 do 6 strani. Ostale strani si sledijo enako kot pri pisanju magistrskega dela v slovenskem jeziku.
11.8. Na novi strani se poda izjava o avtorstvu in navedba lektorja.
11.9. Na novi strani se navedejo povzetek in ključne besede v slovenskem jeziku.
11.10. Na novi strani se v angleškem jeziku navede, »Summary«, naslov dela, povzetek ter ključne besede.
11.11. Povzetek diplomskega dela obsega od 10 do 15 vrstic in 5 do 7 ključnih besed, povzetek magistrskega dela obsega eno stran in 5 do 7 ključnih besed.
11.12. Na novi strani so v kazalu vsebine navedeni vsi naslovi poglavij in podpoglavij oz. vsi deli dela.
11.13. Kazalu vsebine sledijo kazala ponazoritev, ki so navedena po abecednem vrstnem redu (kazalo grafikonov, kazalo slik, kazalo tabel), kazalo prilog, seznam uporabljenih kratic ter morebitni seznam tujih izrazov.
11.14. Poglavja in podpoglavja se navajajo po naslednjem načelu:
- prvi nivo (poglavje): velike črke, Tahoma, 14pt, krepko, za naslovom poglavja dve prosti vrstici,
- drugi nivo (podpoglavje): velike črke, Tahoma, 12pt, krepko, za naslovom poglavja ena prosta vrstica,
- tretji nivo (podpodpoglavje): velike črke (kot v stavku), Tahoma, 11pt, krepko, za naslovom poglavja ena prosta vrstica,
- četrti in morebitni peti nivo: male črke (kot v stavku), Tahoma, 11pt, krepko, za naslovom poglavja ena prosta vrstica.
12 JEZIK
12.1. Delo mora biti jezikovno neoporečno. Za strokovno besedilo v delu, ki ni literarno besedilo, veljajo določena pravila (kot npr.: besedilo mora biti nedvoumno (priporočamo krajše stavke, ki so preprosto razumljivi in vsebujejo čim manj podrednih zvez), ena in ista vsebina, pojav ali stvar naj bo vedno poimenovana z istim imenom).
12.2. Pisanje strokovnih besedil vpliva na razvoj slovenske strokovne terminologije. Avtor naj zato upošteva že uveljavljene slovenske izraze oz. prevode strokovnega izrazja. V primeru, da gre za novo strokovno izrazje, ki se pojavlja v tujih jezikih, se mora potruditi za iskanje ustreznih slovenskih prevodov.
Priloga 1: Izjava o avtorstvu
IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA / MAGISTRSKEGA DELA
Podpisani/-a »Ime Priimek«, študentk/-a »Stopnja in smer študija«, z vpisno številko »04012345«, sem avtor/-ica diplomskega / magistrskega dela z naslovom: »Naslov diplomskega dela«.
S svojim podpisom zagotavljam, da:
je predloženo delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela,
sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v predloženem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili,
sem poskrbel/-a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni element predloženega dela in je zapisan v skladu s fakultetnimi navodili,
sem pridobil/-a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisal/-a v predloženem delu,
se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. list RS, št. 21/95), kršitev pa se sankcionira tudi z ukrepi po pravilih Univerze v Ljubljani in Fakultete za upravo,
se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za upravo,
je elektronska oblika identična s tiskano obliko diplomskega / magistrskega dela ter soglašam z objavo dela v zbirki »Dela FU«.
Diplomsko / magistrsko delo je lektoriral / la: »navedba lektorja«.
Ljubljana, navedba datuma oddaje dela
Podpis avtorja/-ice:
Priloga 2: Zunanja stran dela (platnice)
Velikost pisave:
- naslov dela: 20 točk, krepko
- ostalo besedilo: 14 točk, krepko
Priloga 3: Prva stran
Velikost pisave:
- navedba fakultete: 11 točk, krepko
- naslov dela: 14 točk, krepko
- ostalo besedilo: 11 točk.
Priloga 3: Kazalo
Priloga 4: Navedba poglavij in ponazoritev
Številka: 01300-5/2010-8
Datum objave na intranetu: 30. 3. 2011 |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
